Poletna šola strojništva

Fakulteta za strojništvo vsako leto v avgustu organizira Poletno šolo strojništva. Gre za praktične delavnice z različnih področij strojništva, namenjene osnovnošolcem in srednješolcem, ki želijo pobližje spoznati delo in dogajanje v laboratorijih, in si s tem pomagati pri odločitvi za vpis na Fakulteto za strojništvo.
Ena izmed delavnic je gradnja modela jadralnega letala, ki jo izvaja Laboratorij za aeronavtiko.

Poletna šola strojništva 2020 bo potekala od vključno 18. do 21. avgusta 2020 (4 dni).

Prijave so možne do vključno 30. 6. 2020, oz. do zapolnitve mest pri posamezni delavnici.

Dodatne informacije in prijavnico lahko najdete na tej povezavi.

Nekaj utrinkov s preteklih let (2016 - 2019)

Cilj dogodka je bil izdelati jadralno letalo iz deprona, s krilom razpetine 140 cm iz stirodurnih sredic, vanj vstaviti elektroniko, ter vse skupaj preizkusiti v zraku. Začeli smo s sestavljanjem trupa v katerega smo vlepili leseno ogrodje za pritrditev ostalih komponent.

Drugi dan smo se lotili izdelave krila. Iz stirodura smo z vročo žico izrezali sredice. Na zgornji in spodnji strani smo vrezali utore v katere smo vstavili ojačitvene letvice. Celotno krilo smo prekrili z lepilnim trakom.

Iz deprona smo oblikovali višinski in smerni stabilizator. Na gibljive površine smo dodali krmilne ročice vse skupaj prilepili na trup. Ko so bili vsi deli letala končani smo se lotili še okraševanja.

Letala so bila nared za polet. Odpravili smo se na travnik, kjer se je vsak učenec preizkusil v vlogi pilota, ob tem pa smo jih mentorji reševali iz težav s pomočjo povezave učitelj-učenec.

Zadnji dan je sledila še predstavitev izdelkov staršem, obiskovalcem in udeležencem ostalih delavnic Poletne šole strojništva. In seveda še ena skupinska fotografija udeležencev.


 

 

Poletna šola strojništva 2015

Prvi dan smo najprej imeli predavanje teorije letenja. Naučili smo se, katere sile pomagajo letalu da ostane v zraku, kako težišče vpliva na stabilnost leta, kako letalo spreminja smer, in kaj so najpogostejše napake, ki privedejo do nenadzorovanega leta. Spoznali smo katera oblika letala je najprimernejša za učenje pilotov začetnikov in kako lahko z ustrezno geometrijo kril izboljšamo karakteristike leta, da je letalo v zraku čim bolj stabilno in predvidljivo. Seznanili smo se tudi z vsemi komponentami in materiali, ki jih imamo na voljo za izdelavo našega modela.

Iz pridobljenega znanja smo se odločili, da je za nas najprimernejše visokokrilno letalo izdelano iz deprona, ki ima krmilne površine samo na repu, s katerimi nadzira višino in smer. Uravnavanje nagiba letala smo prepustili sami geometriji krila, za katerega smo izbrali stopničasti KF profil, ter mu v sredino dali V-lom. Iz lastnosti komponent, ki smo jih imeli na voljo, smo izračunali da bo naše letalo imelo razpon kril 150cm. Za obliko trupa nam je bila najbolj všeč Cessna 172, za katero smo iz slik pridobili obliko in mere, ter jih pomanjšali na našo velikost.

Drugi dan smo začeli z izdelavo. Ko smo imeli vse dimenzije znane smo v 3d modelirniku SolidWorks zmodelirali vsako komponento posebaj, ter vse skupaj virtualno sestavili in pregledali, da vsi kosi pašejo skupaj. Ko smo bili z načrtom zadovoljni, smo vse dele izrezali s CNC rezkarjem in začeli s sestavljanjem.

Ko smo čakali, da se lepilo posuši, si je vsak izdelal še majhno jadralno letalce, s katerim smo tudi praktično spoznavali kako položaj težišča in oblika kril vplivata na let. Ves čas smo tudi vadili letenje modela letala na simulatorju namenjenemu prav za daljinsko vodene modele.

Četrti dan, ko je bila konstrukcija letala dokončana, smo vanj vgradili motor, propeler, baterijo, sprejemnik in servo motorje. Slednje smo povezali s krmilnimi površinami na repu.

Popoldne je bilo letalo dokončano in lahko smo se odpravili na travnik kjer smo ga preizkusili. Letalo smo upravljali z dvema daljinskima upravljalnikoma, ki sta med seboj povezana po sistemu »učenec-učitelj«, kar pomeni, da lahko z enim upravlja učenec, z drugim pa lahko učitelj prevzame nadzor nad letalom, če se učenec znajde v težavah. Vsak učenec se je preizkusil v letenju in vsem je kljub močnemu vetru uspelo lepo voditi letalo. Z lepim pristankom smo nato zaključili naš teden strojništva.


 

meni