Laboratorij za dinamiko fluidov in termodinamiko

Dr. Anton Bergant izhaja iz slovenske šole načrtovanja in izgradnje vodnih turbin in sistemov, katere začetek sega v prvo polovico 19. stoletja. Zanimanje za hidravliko so mu v zgodnjih otroških letih vzudili domači gasilci. V Litostroju in na ljubljanski strojni fakulteti nadaljuje z delom dr. Vladimirja Jordana, slovenskega pionirja na področju raziskav in izračunov vodnega udara. Ožje znanstvene raziskave zajemajo postavitev teoretičnih modelov in algoritmov za kavitacijski tok in neustaljeno stensko trenje med prehodnimi pojavi v cevnih sistemih. Izdelal je več kot 50 industrijskih elaboratov in razvil računalniške programe za vodni udar, hidravlične vibracije in hidravlično analizo gradnikov hidroelektrarn in črpalnih postaj. Izračune vodnega udara je izdelal za vse večje slovenske hidroelektrarne na Dravi (HE od Dravograda do Maribora, Zlatoličje), Savi (Moste, HE na spodnji Savi) in Soči (Doblar, Plave). Podobne izračune je izdelal tudi za številne hidroelektrarne in črpalne postaje po svetu.

Študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je zaključil leta 2013 z magisterijem iz računalniške fizike na temo anomalnega prenosa toplote v nano sistemih. Raziskovalno delo je nadaljeval kot mladi raziskovalec na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani, v Laboratoriju za simulacijo materialov in procesov. Doktorski študij je vpisal na Univerzi v Novi Gorici in leta 2017 doktoriral s področja modeliranja materialov z doktorsko nalogo v kateri je razvil brezmrežni model za termomehaniko med DC ulivanjem aluminija. Po doktoratu se je dopolnilno zaposlil na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani kot asistent z doktoratom. Njegovo raziskovalno delo je osredotočeno na razvoj brezmrežnih metod za modeliranje večfaznih sistemov. Poleg dela na modeliranju mehanike trdnin je sodeloval pri razširitvi metode za namen modeliranja strjevanja, turbulence, toka tekočin, rasti dendritov ter dvofaznega toka. Sodeloval je pri integraciji razvitih modelov v simulacijske sisteme, ki se uporabljajo v slovenskih in tujih livarnah.

Rizwan Zahoor se je rodil februarja 1986 v Pakistanu, kjer je leta 2009 diplomiral iz strojništva na Univerzi za Inženirstvo in Tehnologijo Lahore, najvišjem inženirskem inštitutu v državi. Po diplomi je skoraj eno leto delal kot konstrukcijski inženir pri Faruki Pulp Industries LTD, nato pa se je preselil v Združeno kraljestvo, kjer je magistriral iz strojništva na Univerzi v Bradfordu. Leta 2012 se je vrnil v Pakistan, kjer je začel delati kot mladi predavatelj na Air University Islamabad. Leta 2014 je vpisal doktorat na podiplomski šoli Univerze v Novi Gorici pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja. V sklopu doktorske disertacije z naslovom »Simulacija plinsko usmerjenih tekočih curkov« je sodeloval pri različnih nacionalnih in evropskih projektih, ki so financirani s strani hamburškega raziskovalnega center Deutsches Elektronen-Synchrotron (DESY) v okviru projekta: »Inovativne metode za slikanje z uporabo rentgenskega laserja s prostimi elektroni (XFEL) in z uporabo sinhrotronskih virov: simulacija plinsko usmerjenih mikro curkov, s strani združenja Helmholtz s programsko usmerjenimi sredstvi in s strani projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost J2-7384: Napredno modeliranje kapljevito-trdnih procesov s prostimi mejami in programske skupine P2-0162: Tranzientni dvofazni tokovi. Do sedaj je objavil več člankov v revijah z visokim vplivom, ki so umeščene v 1. in 2. četrtino na teh področjih. Poleg tega je objavil tudi številne prispevke in predstavitve na več mednarodnih konferencah. Ker je sodeloval pri številnih slovenskih in evropskih projektih, je med samostojnim in timskim delom pridobil zelo dobro poznavanje izvedbe projektov. Med izvajanjem projektov z DESY Hamburg je prispeval tudi v številnih poročilih o napredku projektov, kar mu je dalo dober vpogled v organizacijo in vodenje projektov. Celovito znanje in izkušnje na področju večfaznih procesov in numeričnega modeliranja je pridobil med študijem in delom na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi v Ljubljani. Raziskovalec ima bogate izkušnje z razvojem in izvajanjem lastne izvorne kode v programskem jeziku Fortran ter drugih komercialnih in odprtokodnih programih. Rizwan Zahoor je v letu 2018 prejel priznanje Fakultete za strojništvo za najboljše objave sodelavca mlajšega od 35 let.

Katarina Mramor je študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani zaključila 16.9.2010 z diplomo iz fizike na temo umetne inteligence, kjer je s pomočjo umetne nevronske mreže avtomatizirala obdelavo fotometričnih podatkov v astronomiji. Po študiju se je zaposlila v Centru odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo, kjer se je sprva ukvarjala z modeliranjem plazemske celice za proizvodnjo fulerenov, nato pa z modeliranjem kontinuiranega ulivanja jekla pod vplivom magnetnega polja. Hkrati se je na Univerzi v Novi Gorici vpisala na doktorski študij na področju fizike, ki ga je uspešno zaključila 12.11.2014. V okviru doktorata se je ukvarjala z vplivom magnetnih polj pri kontinuiranem ulivanju jekla, pri čemer je razširila brezmrežni model za potrebe magneto-hidrodinamike. Od leta 2014 do 2016 se je zaposlila na Univerzi v Novi Gorici, sprva kot asistentka, po zaključku doktorata pa kot asistentka z doktoratom. Med delom na Univerzi v Novi Gorici se je v sodelovanju z raziskovalnim centrom DESY ukvarjala z modeliranjem dvofaznih tokov, hkrati pa je nadaljevala delo na področju kontinuiranega ulivanja jekla. Od 1.2.2016 do 30.9.2017 je odšla na podoktorski študij na Institut Jean Lamour, Universite de Lorraine, kjer se je ukvarjala s strjevanjem kovinskih zlitin pri vakuumskem pretaljevanju. Po vrnitvi v Slovenijo, se je zaposlila na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije, kjer je delala na področju strjevanja, turbulence, toka tekočin, ter dvofaznih tokov. Od novembra 2017 se je dopolnilno zaposlila na Fakulteti za strojništvo, kjer je od julija 2020 zaposlena za polni delovni čas.

Qingguo Liu se je rodila maja 1980 v Heilongjiang, na Kitajskem. Leta 2003 je diplomirala iz matematike na Univerzi Harbin Normal University v Harbinu, leta 2010 pa je dobila naziv magister znanosti na Kitajskem. Leta 2014 je doktorirala iz fizike na Univerzi Nova Gorica s področja računalniške mehanike trdnin. V doktorski disertacij se je osredotočila na razvoj brezmrežnih metod, nesingularne metode fundamentalnih rešitev ter probleme, ki izhajajo iz sklopitve z mehaniko trdnin. Med leti 2014 in 2017 je delala na Univerzi v Novi Gorici pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja. Med leti 2017 in 2020 pa je bila zaposlena na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije kot podoktorska raziskovalka. Leta 2020 je pridobila naziv znanstveni sodelavec. V tem času se je tudi delno zaposlila v Laboratoriju za dinamiko fluidov in termodinamiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani kot asistentka.

Izr. prof. Miha Kovačič je doktoriral leta 2004 na Fakulteti za strojništvo, Univerze v Mariboru. V letih 2000-2004 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec Laboratorija za inteligentne obdelovalne sisteme na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Od leta 2004 do 2011 je bil zaposlen v železarni ŠTORE STEEL d.o.o., ki je ena izmed največjih proizvajalcev vzmetnega jekla v Evropi, kot raziskovalec. Leta 2011 je postal vodja kakovosti, leta 2016 pa vodja razvoja. Predaval je več predmetov na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici, Fakulteti za strojništvo Univerze v Novem mestu ter Visoki šoli za proizvodno inženirstvo v Celju. Z lastno-zasnovanimi sistemi za genetsko programiranje in genetske algoritme je uspešno implementiral modeliranje in optimiranje tehničnih sistemov predvsem v strojništvu in metalurgiji, kar je doprineslo k izboljšanju proizvodnih procesov. Objavil je 60 izvirnih člankov (41 SCI člankov) v mednarodnih znanstvenih revijah. Njegova dela so bila citirana 428-krat (brez samo-citatov). Na strani »Genetic Programming bibliography index page« je med 13056 avtorji uvrščen na 16. mesto.

Robert Vertnik je dodiplomski študij strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani zaključil leta 2002 z diplomsko nalogo Vpliv vodnih prh na intenzivnost hlajenja segrete kovinske plošče. Raziskovalno delo je kot strokovni sodelavec nadaljeval v Laboratoriju za večfazne procese na Univerzi v Novi Gorici. Tam se je leta 2003 vpisal na magistrski študij Karakterizacije materialov in ga leta 2007 uspešno zaključil z naslovom Lokalna kolokacijska metoda za večfazne procese. Raziskovalno delo je v laboratoriju nadaljeval kot asistent z magisterijem. Leta 2008 je vpisal doktorski študij, ki ga je uspešno končal leta 2010 z naslovom Simulacija prenosa toplote in toka kapljevine pri kontinuiranem ulivanju jekla z brez-mrežno metodo. S strani ECCOMAS mednarodne organizacije je bila njegova doktorska naloga leta 2010 izbrana za najboljšo v Srednji Evropi na področju računskih metod v uporabni znanosti. Od leta 2010 je kot raziskovalec zaposlen v oddelku Tehničnega razvoja podjetja Štore Steel d.o.o. Od leta 2019 pa je kot asistent z doktoratom dopolnilno zaposlen v Laboratoriju za dinamiko fluidov in termodinamiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je osredotočeno na modeliranje in optimizacijo različnih proizvodnih procesov v jeklarski in aluminijski industriji. Vključen je v razvoj brez-mrežnih metod za numerično modeliranje problemov prenosa toplote in snovi, toka tekočine s turbulenco in konvekcijsko-difuzijskih trdno-kapljevinskih sistemov. Razvil je “on-line” in “off-line” simulacijske sisteme z grafičnimi vmesniki za kontinuirano ulivanje jekla v podjetju Štore Steel d.o.o. in grafične vmesnike simulacijskega sistema za pol-kontinuirano ulivanje aluminijevih zlitin v podjetju Impol d.d.

Umut Hanoglu se je rodil januarja 1983 v Ankari, v Turčiji. Leta 2006 je diplomiral iz mehatronike na Univerzi Sabanci v Istanbulu, leta 2015 pa doktoriral iz fizike na Univerzi Nova Gorica s področja računalniške mehanike trdnin. V doktorski disertacij se je osredotočal na simulacijo vročega valjanja jekla z brezmrežno metodo. Njegova doktorska disertacija je predstavljala osnovo za industrijsko uporabo simulacije valjanja na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije. Raziskovalec je razvil več računalniških kod z uporabniku prijaznimi vmesniki za numerične simulacije v programskem jeziku C#. Leta 2009 je začel delati kot mladi raziskovalec na Univerzi pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja. Po zaključku študija se je zaposlil na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije kot podoktorski raziskovalec. Leta 2018 je pridobil naziv znanstveni sodelavec. V tem času se je tudi delno zaposlil v Laboratoriju za dinamiko fluidov in termodinamiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani kot asistent.

Tadej Dobravec se je po končanem srednješolskem izobraževanju na Gimnaziji Želimlje vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je zaključil študijski program Fizika I. stopnja, smer fizika, in nadaljeval študij na študijskem programu Fizika II. stopnja, smer računalniška fizika, ki ga je zaključil leta 2016. Istega leta se je vpisal na študijski program Fizika III. stopnja na Fakulteti za podiplomski študij Unverze v Novi Gorici. Pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja je leta 2021 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Numerično modeliranje dendritskega strjevanja na podlagi formulacije faznega polja in prilagodljivega brezmrežnega rešitvenega postopka«. Leta 2016 se je kot asistent zaposlil na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Laboratoriju za simulacijo materialov in procesov. Leta 2020 se je kot raziskovalec zaposlil na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri razvoju brezmrežnega numeričnega modela za napoved prenosa toplote v sklopu simulacijskega sistema za kontinuirano ulivanje jekla in pri razvoju brezmrežnega numeričnega modela za napoved razvoja mikrostrukture na milimeterskem (metoda točkovnih avtomatov) in mikrometerskem (metoda faznega polja) merilu v sklopu simulacijskih sistemov za kontinuirano ulivanje jekla in polkontinuirano ulivanje aluminijevih zlitin. Sodeloval je pri projektih: Simulacija industrijskih procesov strjevanja pod vplivom elektromagnetnih polj, Napredno modeliranje in simulacija kapljevito-trdnih procesov s prostimi robovi, Materiali in tehnologije za nove aplikacije, itd. Od leta 2022 vodi podoktorski projekt z naslovom: Napredno brezmrežno modeliranje in simulacija razvoja mikrostrukture za vrhunske kovinske izdelke.

Gašper Vuga je pričel s študijem na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani leta 2013. Z delom v laboratoriju za dinamiko fluidov in termodinamiko je začel kot študent v okvirju priprave diplomskega dela z naslovom Simulacija mehanskih lastnosti ulitkov s poroznostjo na podlagi brezmrežne metode. Kasneje je v laboratoriju opravljal tudi magistrsko delo z naslovom Razvoj brezmrežne numerične metode za reševanje tri-dimenzionalnih elasto-plastičnih problemov. Študij je zaključil septembra 2019 ter se oktobra tega leta zaposlil kot mladi raziskovalec. Ukvarja se z modeliranjem elasto-plastičnosti, pri čemer uporablja in hkrati razvija posebno obliko brezmrežne numerične metode imenovane lokalna kolokacijska metoda z radialnimi baznimi funkcijami. Razvite numerične modele aplicira na fizikalnih procesih vročega valjanja kovin.

Izaz Ali je leta 2016 diplomiral s področja strojništva na tehniški univerzi Peshawar v Pakistanu. Po diplomi je začel delati kot pripravnik vodje inženirjev v Bestway Cement Limited, Chakwal, Pakistan. Leta 2020 je magistriral iz modeliranja v strojništvu na Univerzi za tehniko in ekonomijo v Budimpešti ter pridobil štipendijo Stipendium Hungaricum, ki jo sponzorira javna fundacija Tempus. Oktobra 2020 je bil izbran za doktorata v laboratoriju za dinamiko tekočin in termodinamiko Fakultete za strojništvo v Ljubljani, kjer je od februarja 2021 zaposlen kot mladi raziskovalec na področju »Numerično simuliranje napak pri ulivanju v celotni proizvodni liniji jekla«.

Krištof Kovačič se je po opravljeni maturi na Gimnaziji Bežigrad leta 2015 vpisal na Fakulteto za strojništvo, Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2018 tudi diplomiral. Študij je nadaljeval na magistrskem programu Fakultete za strojništvo, smer Toplotna in procesna tehnika. Zanimanje za numerične simulacije tekočin je pokazal že v času magistrskega študija, ko je bil član študentskih ekip »Superior Engineering – Formula Student Team Ljubljana« in »DBF Edvard Rusjan Slovenian team«, kjer je bil zadolžen za numerične simulacije na področju aerodinamike. Tekom magistrskega študija se je v okviru Laboratorija za dinamiko fluidov in termodinamiko aktivno vključil v raziskovalno delo na področju tokovnega fokusiranja v sodelovanju s hamburškim raziskovalnim centrom Deutsches Elektronen-Synchrotron (DESY). Iz te tematike je septembra leta 2022 magistriral z naslovom »Razvoj in eksperimentalna validacija tri-razsežnega numeričnega modela za napovedovanje značilnosti plinsko fokusiranih mikro-curkov« pod mentorstvom doc. dr. Jurija Gregorca in somentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja ter se oktobra tega leta zaposlil kot mladi raziskovalec. Trenutno se ukvarja s snovanjem in eksperimentalno validacijo numeričnih modelov plinsko fokusiranih kapljevitih mikro-ploskev

Bor Zupan se je leta 2017 po zaključeni splošni maturi vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer je septembra 2020 diplomiral z zaključnim delom: Eksperimentalno vrednotenje dvofaznega toka plin-kapljevina v vzgonskem reaktorju pod mentorstvom doc. dr. Matjaža Perparja. V diplomskem delu je obravnaval pojavne tokovne režime v vzgonskih reaktorjih in rezultate objavil v konferenčnem prispevku ter se uvrstil med prejemnike Krkine posebne pohvale za raziskovalno nalogo. Oktobra istega leta se je vpisal na magistrski študij Fakultete za strojništvo, katerega tretji semester je opravil na Erasmus+ izmenjavi na Tehniški Univerzi v Leuvenu. Januarja 2023 je obranil magistrsko delo z naslovom: Eksperimentalna analiza plinsko fokusiranih mikro-curkov pod vplivom električnega polja pod mentorstvom prof. dr. Božidarja Šarlerja. V okviru magistrskega dela je obiskal nemški raziskovalni center DESY, kjer je raziskoval mikronske curke pod vplivom električnih polj, ki se uporabljajo za dostavo vzorcev v serijski femtosekundni kristalografiji (SFX). Končne rezultate je s sodelavci objavil v izvirnem znanstvenem članku in štirih prispevkih na konferencah.
V začetku leta 2019 se je kot študent raziskovalec pridružil Laboratoriju za dinamiko fluidov in termodinamiko, kjer je delal vse do zaključka študija januarja 2023. Po opravljenem študiju je bil od februarja do oktobra 2023 zaposlen v podjetju GEN-i d.o.o. na oddelku za napredno analitiko, kjer se je ukvarjal z razvojem fundamentalnega modela za napoved gibanja zemeljskega plina v Evropi. Od oktobra 2023 je na Katedri za dinamiko fluidov in termodinamiko zaposlen kot asistent. Vzporedno se je vpisal na doktorski študij kjer se ukvarja z eksperimentalnim in numeričnim modeliranjem naprednih dostavnih sistemov v SFX.

...

...

...

Matic Cotič se je po opravljeni maturi leta 2008 vpisal na visokošolski študij Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Po zaključku smeri LET – snovanje in vzdrževanje letal, je opravil sedemmesečno prakso v podjetju Adria Tehnika. Leta 2014 je zaključil študij z diplomskim delom: Raziskava osnovnih karakteristik mešanja v modelnem fermentorju z večstopenjskimi mešali ter del rezultatov predstavil v prispevku na konferenci Kuhljevi dnevi, Slovenskega društva za mehaniko. Istega leta je vpisal študij druge stopnje na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani in izbral smer Toplotna in procesna tehnika. Sočasno je nadaljeval z delom v laboratoriju LFDT kot tehnični sodelavec, kjer sodeluje pri pripravi in izvedbi nekaterih pedagoških dejavnosti Katedre za dinamiko fluidov in termodinamiko. Sodeluje tudi pri nekaterih industrijskih projektih in raziskavah laboratorija LFDT.