Študenti

Študente z vprašanji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne pošte.

• Trenutno se vse študijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. Študenti so o povezavah do spletnih učilnic obveščeni prek sistema VIS ali spletne pošte.
• Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (https://e-ucilnica.fs.uni-lj.si/). Informacije o izvedbi izpitov in kolokvijev bodo posredovali predavatelji za posamezne predmete.

Razvoj sistema za simulacijo bazena taline pri procesu SLM

Moderni pristop krmiljenja procesa SLM je dinamično spreminjanje procesnih parametrov, kot sta laserska moč in hitrost skeniranja po poti skeniranja. Eden izmed načinov ugotavljanja, kako je potrebno prilagajati te procesne parametre, je prek brezkontaktnih meritev svetlobnih emisij iz bazena taline. Ključni izziv in problem pri tem ostajata nenatančnost in visok šum teh brezkontaktnih merilnikov. Za preučevanje in posledično boljše razumevanja tovrstnih brezkontaktnih merilnikov ter tudi za njihovo umerjanje je potreben sistem, ki čim bolje simulira bazen taline in njene okolice pri procesu SLM. Cilj naloge je razviti prototip simulacijskega sistema. Sistem mora biti sposoben kontrolirano ustvariti bazen taline ustrezne oblike, velikost in temperature. Ciljna natančnost krmiljenja temperature bazena taline je +/-10 ˚C. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija. Za zaključno nalogo PAP in RRP se pa obseg naloge zmanjša tako, da se lahko razvije le podsistem, kateri se določi po dogovoru.

Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek

Validacija metode za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti

Pred kratkim je bila na osnovi umetne inteligence razvita nova metoda za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti, ki pa je za zdaj potrjena samo na osnovi zelo poenostavljene simulacije. Cilj naloge je z uporabo ROS in obstoječih mobilnih robotov (TurtleBot), ki so na voljo v laboratoriju, vzpostaviti sistem, v katerem se lahko mobilnim robotom med vožnjo dinamično spreminja planirane poti vožnje ter izvesti potrditev omenjene razvite metode za dinamično prilagajanje poti. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija.

Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek

Strojni vid - več tem

Razvoj CNN modela za filtriranje slik: Pri krmilju aditivnih tehnologij, s kamero merimo značilke taline. Potrebno je razviti filtriranje slik, za odstranitev obloka, izbrizgov, elektrode in podobnih motenj. Aktivnosti bodo vključevale izdelavo učne baze, izbiro/razvoj globokega modela, učenje in validacijo. Stereovid: Raziskava, primerjava in testiranje obstoječih AI metod določanja disparitete pri stereovidu. Sledenje objektov: Uporaba YOLOv8 modela na vgradnih platformah (RPi, Jetson) za prepoznavo in sledenje objektov.

Predznanje: programiranje v python okolju.

Pregled nizkoenergisjkih brezčičnih komunikacijskih tehnologij in naprav

V Mehatroniki se pogosto pojavlja potreba po komunikaciji med različnimi napravami. Marsikdaj med različnimi napravami ni možno postaviti žične povezave. V tem primeru je zelo pomembno, kakšne hitrosti prenosa, ter kakšen doseg omogoča posamezna brezžična komunikacijska tehnologija. V določenih aplikacijah je pomembno tudi to, da je zahtevana priključna moč čim manjša. V okviru naloge, bi bilo potrebno izdelati pregled brezžičnih komunikacijskih tehnologij glede na predhodno naštete lastnosti.

Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Luka Selak

Strojni vid in FPGA

V okviru krmiljenja je marsikdaj hitrost obdelave velike količine podatkov ključnega pomena za delovanje sistema. V tem smislu je zelo napredna rešitev uporaba FPGA -jev. V okviru naloge bi bilo potrebno raziskati možnosti uporabe FPGA razvojne ploščice proizvajalca Opal Kelly za namene strojnega vida.

Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Marko Corn

Nadgradnja protokola za upravljanje lastništva nad 3D tiskanimi izdelki na osnovi bločno-verižne tehnologije

Rešitve grajenja zaupanja v pametnih proizvodnih sistemih so usmerjene v decentralizirano in transparentno koordinacijo med uporabniki, pri čemer ključno vlogo igra bločno-verižna tehnologija. Cilj predlagane raziskave je nadgradnja obstoječih protokolov za dokazovanje lastništva nad izdelki, narejenimi s splošno dostopnim 3D tiskalnikom, na osnovi bločno-verižne tehnologije. Nalogo se lahko zapelje v nadgradnjo protokola interakcij uporabnikov v sistemu ali pa se izvede optimizacija označevanja in branja oznak 3D tiskanih izdelkov.

Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman

Ko plastika sreča baker: hibridni 3D-tisk za močnostno elektroniko