Info
Študente z vprašanji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne pošte.
- Trenutno se vse študijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. Študenti so o povezavah do spletnih učilnic obveščeni prek sistema VIS ali spletne pošte.
- Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (https://e-ucilnica.fs.uni-lj.si/). Informacije o izvedbi izpitov in kolokvijev bodo posredovali predavatelji za posamezne predmete.
Teme za zaključne, diplomske in magistrske naloge
Razvoj sistema za simulacijo bazena taline pri procesu SLM
Moderni pristop krmiljenja procesa SLM je dinamično spreminjanje procesnih parametrov, kot sta laserska moč in hitrost skeniranja po poti skeniranja. Eden izmed načinov ugotavljanja, kako je potrebno prilagajati te procesne parametre, je prek brezkontaktnih meritev svetlobnih emisij iz bazena taline. Ključni izziv in problem pri tem ostajata nenatančnost in visok šum teh brezkontaktnih merilnikov. Za preučevanje in posledično boljše razumevanja tovrstnih brezkontaktnih merilnikov ter tudi za njihovo umerjanje je potreben sistem, ki čim bolje simulira bazen taline in njene okolice pri procesu SLM. Cilj naloge je razviti prototip simulacijskega sistema. Sistem mora biti sposoben kontrolirano ustvariti bazen taline ustrezne oblike, velikost in temperature. Ciljna natančnost krmiljenja temperature bazena taline je +/-10 ˚C. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija. Za zaključno nalogo PAP in RRP se pa obseg naloge zmanjša tako, da se lahko razvije le podsistem, kateri se določi po dogovoru.
Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek
Validacija metode za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti
Pred kratkim je bila na osnovi umetne inteligence razvita nova metoda za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti, ki pa je za zdaj potrjena samo na osnovi zelo poenostavljene simulacije. Cilj naloge je z uporabo ROS in obstoječih mobilnih robotov (TurtleBot), ki so na voljo v laboratoriju, vzpostaviti sistem, v katerem se lahko mobilnim robotom med vožnjo dinamično spreminja planirane poti vožnje ter izvesti potrditev omenjene razvite metode za dinamično prilagajanje poti. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija.
Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek
Razvoj programske opreme za generiranje slik iz CAD modelov
Področje uporabe: umetno generiranje podatkovnih baz za globoko učenje CNN na osnovi 3D modelov objektov. SW naloži CAD model in generira njegovo sliko v naprej določene resolucije in barvne globine. Dodatno k temu SW sočasno izdela dodatno sliko iste scene a v samo dveh barvah na kateri je objekt ene barve, vse ostalo pa druge. Program mora biti izdelan tako, da bo samodejno poljubno (nastavljivo) krat ponovil ta postopek, pri tem pa bo spreminjal pogled na objekt. Opcijsko: na sliki je več različnih objektov poljubno zasukanih in možnost spreminjanja slike ozadja. Programsko okolje poljubno (preferencčno python + cad knižnica za vizualizacijo cad modelov). Naloga je primerna za predmet Raziskave v strojništvu na MAG študiju. Možnost nadaljevanja v magistrsko nalogo.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Izboljšanje resolucije slik na osnovi CNN
Naloga se nanaša na analizo kmetijsko zanimivih rastlin v vinogradih in sadovnjakih na osnovi multispektralnih slik posnetih s sateliti in droni. Prvenstveno gre za raziskavo algoritmov globokega učenja (DL) za prostorsko in časovno izostritev slik, podobno kot pansharpening, ki je uveljavljena tehnika, ki združuje visokoločljive pankromatske in nizkoločljive večspektralne satelitske posnetke v eno samo visokoločljivo multispektralno barvno sliko. , Če bo možno bomo združevali visokoločljive posnetke dronov z nižjo ločljivostjo večspektralnih satelitskih posnetkov.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Konstruiranje in izdelava ohišja za podvodno kamero
Razviti, izdelati in preizkusiti je potrebno ohišje za industrijsko kamero, ki deluje do 5m pod vodo. Mrežni kabel povezuje kamero z računalnikom, ki je na kopnu. Zaključna naloga RRP ali diploma PAP.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Raziskava in preizkušanje socket mrežne komunikacije za izmenjavo podatkov med različnimi napravami
Raziskati je potrebno različne načine delovanja ter hitre izmenjave podatkov po računalniškem omrežju na osnovi socket komunikacije. Primer: na računalniku A zajamemo sliko in jo po mreži prenesemo na računalnik B, kjer jo bomo obdelali. Testirati je potrebno performance prenosa podatkov. Uporaba python programske opreme. Zaključna naloga RRP ali diploma PAP.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Raziskava in razvoj laserskega linijskega skenerja za merjenje hrapavosti površin
Raziskati je potrebno različne optične konfiguracije laserskih triangulacijskih skenerjev za merjenje hrapavosti na visoko reflektivnih površinah (npr.inox). Narediti je potrebno preizkuševališče in prototipni merilnik. Naloga je primerna za študente mehatronike pri predmetu Raziskave v strojništvu na MAG študiju. Možnost nadaljevanja v magistrsko nalogo.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Pregled nizkoenergisjkih brezčičnih komunikacijskih tehnologij in naprav
V Mehatroniki se pogosto pojavlja potreba po komunikaciji med različnimi napravami. Marsikdaj med različnimi napravami ni možno postaviti žične povezave. V tem primeru je zelo pomembno, kakšne hitrosti prenosa, ter kakšen doseg omogoča posamezna brezžična komunikacijska tehnologija. V določenih aplikacijah je pomembno tudi to, da je zahtevana priključna moč čim manjša. V okviru naloge, bi bilo potrebno izdelati pregled brezžičnih komunikacijskih tehnologij glede na predhodno naštete lastnosti.
Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Luka Selak
Strojni vid in FPGA
V okviru krmiljenja je marsikdaj hitrost obdelave velike količine podatkov ključnega pomena za delovanje sistema. V tem smislu je zelo napredna rešitev uporaba FPGA -jev. V okviru naloge bi bilo potrebno raziskati možnosti uporabe FPGA razvojne ploščice proizvajalca Opal Kelly za namene strojnega vida.
Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Marko Corn
Primerjava uporabniške izkušnje odprtokodnega PLK s standardnim industrijskim PLK
Kot alternative standardnim industrijskim PLK (programirljivi logični krmilnik) se v zadnjem času pojavljajo tudi cenovno ugodnejše rešitve temelječe na odprtokodnih rešitvah. Primerjali bi uporabniško izkušnjo pri razvoju programske rešitve za avtomatizacijo makete industrijskega procesa.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
Povezava PLK z decentraliziranim sistemom za shranjevanje podatkov IPFS
Standardni industrijski PLK omogočajo povezljivost s svetovnim spletom preko oblačnih storitev podjetij, ki PLK proizvajajo. Oblačne storitve postajajo problematične zlasti v industrijskem okolju, kjer je varovanje podatkov ena izmed najpomembnejših nalog in predstavlja najvišje poslovno tveganje za podjetje. Kot alternative oblačnim storitvam se pojavljajo rešitve v decentralizirani obliki kot je sistem IPFS, ki omogoča varno shranjevanje podatkov v vzajemnem omrežju (P2P). Potrebno bi bilo razviti in izdelati modul za komunikacijo PLK s sistemom IPFS.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
Napovedovanje proizvodnje električne energije sočnih elektrarn povezanih v mrežo
Napovedovanje proizvodnje električne energije sončnih elektrarn omogoča lažje upravljanje elektroenergetskega sistema. S povečevanjem deleža sončnih elektrarn postaja ta problem še bol izrazit in potrebe po dobrem napovedovanju še večje. Ideja napovedovanja proizvodnje električne energije temelji na povezovanju proizvajalcev v mrežo, ki omogoča medsebojno izmenjevanje podatkov o trenutni proizvodnji moči. Ko se pojavi motnja pri proizvodnji (oblak) se ta motnja odraža na zmanjšanju trenutne proizvodne moči določenih proizvajalec v mreži. Glede na geografsko lokacijo in smer motnje lahko ostali proizvajalci v mreži ocenijo kdaj bo motnja vplivala na njihovo proizvodnjo. Izdelati bi bilo potrebno enostaven simulacijski model oblačnosti in proizvajalcev električne energije sončnih elektrarn. Na podlagi modela pa še izdelati enostaven napovedni model proizvodnje.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
Decentraliziran sistem za napovedovanje proizvodnje električne energije sočnih elektrarn povezanih v mrežo
Gre za nadgradnjo prejšnje teme, kjer bi vzajemnemu sistemu izmenjave informacij dodali bločno-verižni sistem (Ethereum), ki bi omogočal prodajo podatkov. Na ta način bi proizvajalcem električne energije iz sončnih elektrarn omogoči dodatne vir zaslužka ter povečali učinkovitost napovedovanja mreže.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
Rešitve grajenja zaupanja v pametnih proizvodnih sistemih so usmerjene v decentralizirano in transparentno koordinacijo med uporabniki, pri čemer ključno vlogo igra bločno-verižna tehnologija. Cilj predlagane raziskave je nadgradnja obstoječih protokolov za dokazovanje lastništva nad izdelki, narejenimi s splošno dostopnim 3D tiskalnikom, na osnovi bločno-verižne tehnologije. Nalogo se lahko zapelje v nadgradnjo protokola interakcij uporabnikov v sistemu ali pa se izvede optimizacija označevanja in branja oznak 3D tiskanih izdelkov.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman
Omrežja decentralizirane fizične infrastrukture (DePIN) – Analiza in razvoj koncepta
Bločno-verižna tehnologija omogoča ekonomsko vzpodbudo s katero se tvorijo globalna omrežja decentralizirane fizične infrastrukture. Pri večini tovrstne infrastrukture gre za omrežja, ki ponujajo bodisi dostop do podatkov ali do storitev na nekem lokalnem področju. Cilj raziskave je analiza obstoječih omrežij in zasnova koncepta naprave ali sistema, ki uporablja obstoječe omrežje decentralizirane fizične infrastrukture. Primer je zasnova IoT embalaže za sledljivost paketov v dobavni verigi s pomočjo Helium omrežja.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman
Heterogeni večagentski logistični sistem – iskanje poti s pogajanjem
Za iskanje poti v večagentskem sistemu obstaja veliko pristopov, vendar pa večina rešitev predpostavlja homogenost in nesebičnost agentov. Kaj se zgodi, če upoštevamo, da ima nekdo večjo potrebo po tem, da pride prej na cilj kot drugi. V sistemu se agenti lahko pogajajo in plačajo drugemu zato, da se mu ta umakne iz njegove najkrajše poti. Cilj naloge je popisati problem in ga implementirati v poenostavljeni simulaciji. Naloga se lahko nadaljuje v implementacijo realnega sistema na osnovi bločno-verižne tehnologije.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman