Info
Študente z vprašanji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne pošte.
- Trenutno se vse študijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. Študenti so o povezavah do spletnih učilnic obveščeni prek sistema VIS ali spletne pošte.
- Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (https://e-ucilnica.fs.uni-lj.si/). Informacije o izvedbi izpitov in kolokvijev bodo posredovali predavatelji za posamezne predmete.
Teme za zaključne, diplomske in magistrske naloge
Razvoj sistema za simulacijo bazena taline pri procesu SLM
Moderni pristop krmiljenja procesa SLM je dinamično spreminjanje procesnih parametrov, kot sta laserska moč in hitrost skeniranja po poti skeniranja. Eden izmed načinov ugotavljanja, kako je potrebno prilagajati te procesne parametre, je prek brezkontaktnih meritev svetlobnih emisij iz bazena taline. Ključni izziv in problem pri tem ostajata nenatančnost in visok šum teh brezkontaktnih merilnikov. Za preučevanje in posledično boljše razumevanja tovrstnih brezkontaktnih merilnikov ter tudi za njihovo umerjanje je potreben sistem, ki čim bolje simulira bazen taline in njene okolice pri procesu SLM. Cilj naloge je razviti prototip simulacijskega sistema. Sistem mora biti sposoben kontrolirano ustvariti bazen taline ustrezne oblike, velikost in temperature. Ciljna natančnost krmiljenja temperature bazena taline je +/-10 ˚C. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija. Za zaključno nalogo PAP in RRP se pa obseg naloge zmanjša tako, da se lahko razvije le podsistem, kateri se določi po dogovoru.
Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek
Validacija metode za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti
Pred kratkim je bila na osnovi umetne inteligence razvita nova metoda za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti, ki pa je za zdaj potrjena samo na osnovi zelo poenostavljene simulacije. Cilj naloge je z uporabo ROS in obstoječih mobilnih robotov (TurtleBot), ki so na voljo v laboratoriju, vzpostaviti sistem, v katerem se lahko mobilnim robotom med vožnjo dinamično spreminja planirane poti vožnje ter izvesti potrditev omenjene razvite metode za dinamično prilagajanje poti. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija.
Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek
Strojni vid – več tem
Razvoj CNN modela za filtriranje slik: Pri krmilju aditivnih tehnologij, s kamero merimo značilke taline. Potrebno je razviti filtriranje slik, za odstranitev obloka, izbrizgov, elektrode in podobnih motenj. Aktivnosti bodo vključevale izdelavo učne baze, izbiro/razvoj globokega modela, učenje in validacijo. Stereovid: Raziskava, primerjava in testiranje obstoječih AI metod določanja disparitete pri stereovidu. Sledenje objektov: Uporaba YOLOv8 modela na vgradnih platformah (RPi, Jetson) za prepoznavo in sledenje objektov.
Predznanje: programiranje v python okolju.
Kontakt: doc. dr. Drago Bračun
Pregled nizkoenergisjkih brezčičnih komunikacijskih tehnologij in naprav
V Mehatroniki se pogosto pojavlja potreba po komunikaciji med različnimi napravami. Marsikdaj med različnimi napravami ni možno postaviti žične povezave. V tem primeru je zelo pomembno, kakšne hitrosti prenosa, ter kakšen doseg omogoča posamezna brezžična komunikacijska tehnologija. V določenih aplikacijah je pomembno tudi to, da je zahtevana priključna moč čim manjša. V okviru naloge, bi bilo potrebno izdelati pregled brezžičnih komunikacijskih tehnologij glede na predhodno naštete lastnosti.
Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Luka Selak
Strojni vid in FPGA
V okviru krmiljenja je marsikdaj hitrost obdelave velike količine podatkov ključnega pomena za delovanje sistema. V tem smislu je zelo napredna rešitev uporaba FPGA -jev. V okviru naloge bi bilo potrebno raziskati možnosti uporabe FPGA razvojne ploščice proizvajalca Opal Kelly za namene strojnega vida.
Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Marko Corn
Rešitve grajenja zaupanja v pametnih proizvodnih sistemih so usmerjene v decentralizirano in transparentno koordinacijo med uporabniki, pri čemer ključno vlogo igra bločno-verižna tehnologija. Cilj predlagane raziskave je nadgradnja obstoječih protokolov za dokazovanje lastništva nad izdelki, narejenimi s splošno dostopnim 3D tiskalnikom, na osnovi bločno-verižne tehnologije. Nalogo se lahko zapelje v nadgradnjo protokola interakcij uporabnikov v sistemu ali pa se izvede optimizacija označevanja in branja oznak 3D tiskanih izdelkov.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman
Omrežja decentralizirane fizične infrastrukture (DePIN) – Analiza in razvoj koncepta
Bločno-verižna tehnologija omogoča ekonomsko vzpodbudo s katero se tvorijo globalna omrežja decentralizirane fizične infrastrukture. Pri večini tovrstne infrastrukture gre za omrežja, ki ponujajo bodisi dostop do podatkov ali do storitev na nekem lokalnem področju. Cilj raziskave je analiza obstoječih omrežij in zasnova koncepta naprave ali sistema, ki uporablja obstoječe omrežje decentralizirane fizične infrastrukture. Primer je zasnova IoT embalaže za sledljivost paketov v dobavni verigi s pomočjo Helium omrežja.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman
Heterogeni večagentski logistični sistem – iskanje poti s pogajanjem
Za iskanje poti v večagentskem sistemu obstaja veliko pristopov, vendar pa večina rešitev predpostavlja homogenost in nesebičnost agentov. Kaj se zgodi, če upoštevamo, da ima nekdo večjo potrebo po tem, da pride prej na cilj kot drugi. V sistemu se agenti lahko pogajajo in plačajo drugemu zato, da se mu ta umakne iz njegove najkrajše poti. Cilj naloge je popisati problem in ga implementirati v poenostavljeni simulaciji. Naloga se lahko nadaljuje v implementacijo realnega sistema na osnovi bločno-verižne tehnologije.
Kontakt: asist. dr. Nejc Rožman
Ta raziskovalna tema vabi študente k raziskovanju meje med 3D-tiskanjem in močnostno elektroniko z razvojem novega pristopa k izdelavi tiskanih vezij, ki niso jedkana ali rezkana, temveč rastejo plast za plastjo. Namesto bakrenih povezav na ravnih ploščah je cilj vgraditi prave bakrene žice neposredno v 3D-natisnjene strukture, s čimer nastanejo prilagojene napajalne plošče za povezovanje relejev, varovalk in drugih komponent v kompaktni, mehansko trdni obliki. Takšen hibridni način izdelave lahko vodi do lažjih, prilagodljivejših in popolnoma prilagojenih napajalnih sistemov za robotiko, vozila ali energetske module. Študentom bo omogočeno praktično eksperimentiranje z materiali, ustvarjalnostjo in inženirsko intuicijo – ter raziskovanje meja, kaj vse lahko 3D-tisk doseže onkraj plastičnih prototipov.
Digitalni dvojček: simulacija prave proizvodnje z 10 AGV-ji
Raziskovalno delo se osredotoča na izdelavo FlexSim simulacije realne tovarne z 10 AGV-ji, pri čemer bodo uporabljeni dani tloris, proizvodni urniki in obratovalni podatki. Naloga je v tem, da se zgradi simulacijski model, ki bo čim bolj realistično ponazarjal procese in logiko delovanja AGV-jev, nato pa se bo umeril in preveril z dejanskimi podatki (npr. pretočnost, pretočni časi, izkoriščenost AGV-jev). Po potrditvi modela bodo raziskane različne strategije, kot so razporejanje, polnjenje baterij ali spremembe zalogovnikov, z namenom oceniti njihov vpliv in pripraviti usmeritve za optimizacijo sistema. Rezultat raziskave bo validiran model s primerjavo realnih in simulacijskih podatkov ter predlogi izboljšav.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
AI v resničnem svetu: preizkus popolnoma avtonomnega proizvodnega agenta
Raziskovalno delo bo preizkusilo koncept decentralizirane proizvodnje v realnem okolju, kjer bo agent na osnovi umetne inteligence (LLM) prejel nalogo izdelave izdelka ter določen proračun z dostopom do plačilnih sistemov, kar mu bo omogočalo popolno avtonomijo. Agent bo moral samostojno izvesti celoten proces – od zasnove, proizvodnje in transporta do končne dostave izdelka naročniku. Komunikacija bo potekala preko elektronske pošte z resničnimi ljudmi, raziskava pa bo spremljala, kako daleč lahko tak agent pride v današnjem okolju ter katere omejitve in priložnosti se pri tem pokažejo.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn
Ljudje proti strojem: igra decentralizirane proizvodnje z AI igralci
Raziskovalno delo bo temeljilo na že razviti igri, ki simulira decentraliziran proizvodni sistem, v kateri igralci tekmujejo in sodelujejo, pri čemer plačilni tokovi potekajo preko simulirane blockchain infrastrukture z možnostjo razširitve na L2 sisteme v primeru preobremenitve osnovne verige. Igro smo že izvedli s študenti, zdaj pa bomo testirali različico, kjer bodo namesto ljudi igrali LLM agenti kot racionalni igralci, ter hibridne različice, kjer bodo tekmovali ljudje in umetna inteligenca skupaj. Namen raziskave je preveriti, v kolikšni meri lahko AI nadomesti študente pri takšnih eksperimentih ter kakšne nove vpoglede v delovanje sistema to omogoča.
Kontakt: asist. dr. Marko Corn