Rok Stropnik/ 14 februarja, 2018/ Laboratorij, Novice, Projekti/ 0 comments
Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani se v okviru laboratorijev aktivno vključuje v pomembne strateške mednarodne projekte in sodeluje z domačimi in tujimi podjetji pri razvoju novih tehnoloških rešitev, ki imajo visok tržni potencial. Eden takšnih je projekt HEART v okviru programa Obzorje 2020, v katerega je vključen Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo pod vodstvom izr. prof. dr. Uroša Stritiha. Skupaj z elitnimi evropskimi univerzami in inštituti jim je uspelo pridobiti projekt HEART v vrednosti 5.600.000 evrov. Sicer pa laboratorij svojo odličnost dokazuje tudi z dolgoletnim sodelovanjem v delovni skupini za področje končne rabe energije v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Projekt HEART – Holistic Energy and Architectural Retrofit Toolkit oz. Orodje za celovito energetsko in arhitekturno obnovo stavb so v Laboratoriju za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo FS UL zasnovali skupaj z Univerzo Politecnico di Milano, koordinatorico projekta, in še 14 drugimi evropskimi partnerji. Letos septembra so z odobritvijo projekta prejeli potrditev odličnosti na najvišji znanstveni ravni. Evropska komisija bo projekt financirala od 1. oktobra 2017 pa vse do 30. septembra 2021.
Vsebina projekta se dotika stavbnega sektorja, za katerega je znano, da porabi 40 % končne energije. Cilj projekta sledi ciljem Evropske unije, da se do konca leta 2050 z gradnjo in prenovo obstoječih objektov poraba primarnih virov zmanjša za 80 %, kar lahko dosežemo z (skoraj) nič-energijskimi stavbami. Zato projekt predvideva izdelavo programskega orodja, ki bo omogočalo celovito energetsko in arhitekturno obnovo stavb. Programsko orodje bo namenjeno uporabi v vseh fazah projekta, od idejne zasnove pa do vodenja in vzdrževanja objekta. Tako ga bodo uporabljali projektanti, investitorji, upravljavci ter ne nazadnje tudi končni uporabniki.
Dr. Uroš Stritih je pojasnil, da je vloga fakultete predvsem pri vključevanju in optimizaciji shranjevalnikov toplote v stavbah v povezavi z ostalimi sistemi stavbne tehnike, kot so fotovoltaični sistemi, toplotne črpalke in ventilatorski konvektorji. Poudaril pa je tudi, da bo orodje uporabno pri načrtovanju novih ter tudi pri energetskih sanacijah obstoječih stavb.
