{"id":447,"date":"2018-03-13T12:45:48","date_gmt":"2018-03-13T11:45:48","guid":{"rendered":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/LOSK\/toWP\/?page_id=447"},"modified":"2018-04-16T15:06:20","modified_gmt":"2018-04-16T14:06:20","slug":"aktualni-projekti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/raziskovalna-dejavnost\/aktualni-projekti\/","title":{"rendered":"Aktualni projekti"},"content":{"rendered":"

Mednarodni projekti<\/strong><\/span><\/h1>\n

HEART (EU HORIZON 2020)<\/span><\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

\n

Opis projekta:<\/p>\n

Projekt HEART \u2013 Holistic Energy and Architectural Retrofit Toolkit oz. Orodje za celovito energetsko in arhitekturno obnovo stavb so v Laboratoriju za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo FS UL zasnovali skupaj z Univerzo Politecnico di Milano, koordinatorico projekta, in \u0161e 14 drugimi evropskimi partnerji. Letos septembra so z odobritvijo projekta prejeli potrditev odli\u010dnosti na najvi\u0161ji znanstveni ravni. Evropska komisija bo projekt financirala od 1. oktobra 2017 pa vse do 30. septembra 2021.
\nVsebina projekta se dotika stavbnega sektorja, za katerega je znano, da porabi 40 % kon\u010dne energije. Cilj projekta sledi ciljem Evropske unije, da se do konca leta 2050 z gradnjo in prenovo obstoje\u010dih objektov poraba primarnih virov zmanj\u0161a za 80 %, kar lahko dose\u017eemo z (skoraj) ni\u010d-energijskimi stavbami. Zato projekt predvideva izdelavo programskega orodja, ki bo omogo\u010dalo celovito energetsko in arhitekturno obnovo stavb. Programsko orodje bo namenjeno uporabi v vseh fazah projekta, od idejne zasnove pa do vodenja in vzdr\u017eevanja objekta. Tako ga bodo uporabljali projektanti, investitorji, upravljavci ter ne nazadnje tudi kon\u010dni uporabniki.<\/h4>\n

Ve\u010d >><\/strong><\/span><\/a><\/h5>\n<\/div>\n

Slovenski<\/strong><\/span><\/h1>\n

Napredni materiali za shranjevanje toplote za celostne re\u0161itve skladi\u0161\u010denja (ARRS)<\/span><\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

\n

Opis projekta:<\/p>\n

Shranjevanje toplotne energije je eno izmed klju\u010dnih tehnologij za omogo\u010danje u\u010dinkovitej\u0161e rabe fosilnih goriv in obnovljivih virov energije z zagotavljanjem ravnote\u017eja med ponudbo in povpra\u0161evanjem. V tem smislu se termokemijsko shranjevanje toplote (TCS), ki izkori\u0161\u010da reverzibilno kemijsko in fizikalno adsorpcijo plinov, predvsem vodne pare, na trdnih snoveh (sorbentih), \u0161teje kot edini koncept shranjevanja s potencialom za dolgoro\u010dno, tudi sezonsko, nizkotemperaturno shranjevanje toplote (do 150 \u00b0C) z dovolj visoko gostoto shranjevanja, in ki je tudi ekonomsko privla\u010dno. Pod vplivom dobave toplote pri TCS, se voda desorbira iz materiala, ki se ga nato shrani lo\u010deno (endotermi pojav se imenuje tudi poljnjenje ali aktivacija materiala). Ko vodna para in sorbent prideta v stik, je spro\u0161\u010danje toplote (eksotermni fenomen se imenuje tudi praznjenje ali deaktivacija materiala). TCS ima potencial za \u0161ir\u0161o uporabo son\u010dne toplotne energije in nizko-temperaturne odpadne toplote iz industrije, kar vodi k nizkooglji\u010dni energetski dru\u017ebi. Nujen preboj, ki je \u0161e vedno potreben za komercializacijo sorpcijskih sistemov za shranjevanje toplote je optimizacija adsorbentov, ki bi omogo\u010dali visoko gostoto shranjene energije v hranilniku pri pogojih (Dp, DT), ki jih lahko dose\u017eemo v sistemu. Kljub dejstvu, da nekateri materiali ka\u017eejo izjemne gostote shranjevanja pri laboratorijskem testiranju (na\u0161 material z gostoto 240 kWh\/m3, je eden izmed najbolj\u0161ih na svetu), pa je dinamika procesa v ve\u010dini znanih primerov neustrezna za u\u010dinkovito uporabo. Zato je cilj predlaganega projekta, da se razvoj sorpcijskih sistemov za shranjevanje toplote premakne na vi\u0161ji nivo z na\u010drtovanjem, optimizacijo in \u00bbscale-up\u00ab-om materialov z upo\u0161tevanjem dinamike procesa v izbranem sistemu shranjevanja (numeri\u010dno in eksperimentalno) in, posledi\u010dno, na novo definirati zahtevane lastnosti TCS materialov. Razvoj bo osredoto\u010den na sisteme, ki uporabljajo nizko-temperaturno son\u010dno energijo. Materiali, predlagani za raziskave, so porozni aluminosilikati z ni\u017ejo vsebnostjo aluminija, ki se jih pripravi s kontroliranim postopkom dealuminacije z ali brez nadaljnjega postopka z anorganskimi solmi za optimalno izven ogrodno distribucijo kovin. Razvoj novih sorbentov z natan\u010dno kontrolirano kemijsko sestavo in strukturnimi lastnostmi bo temeljil na energetsko u\u010dinkoviti, varni in okolju prijazni proizvodnji materialov. Predlagan “bottom-up” pristop in\u017eeniringa materialov, tako na molekularnem nivoju kot tudi v sistemu\/zalogovniku (shranjevalniku), bo izveden z usklajenim delovanjem znanstvenikov in strokovnjakov iz razli\u010dnih podro\u010dij. Pri\u010dakujemo, da bodo rezultati predlaganega dela spro\u017eili nadaljnje raziskave na podro\u010dju inovativnih sinteznih postopkov poroznih materialov in pri uporabi\/testiranju novih materialov za druge aplikacije, tj poleg dolgoro\u010dnega shranjevanja son\u010dne energije, se velik vpliv pri\u010dakuje tudi pri aplikacijah v toplotnih \u010drpalkah in kogeneracijskih sistemih v okviru pametnih energetskih infrastruktur. Pri\u010dakovani vplivi izven projekta so nalo\u017ebe v proizvodne zmogljivosti za materiale in v hranilnike, kot tudi dejavnosti pri vzdr\u017eevanju tovrstnih sistemov.<\/h4>\n

Ve\u010d >><\/strong><\/span><\/a><\/h5>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mednarodni projekti HEART (EU HORIZON 2020) Opis projekta: Projekt HEART \u2013 Holistic Energy and Architectural Retrofit Toolkit oz. Orodje za celovito energetsko in arhitekturno obnovo stavb so v Laboratoriju za ogrevalno, sanitarno in solarno tehniko ter klimatizacijo FS UL zasnovali skupaj z Univerzo Politecnico di Milano, koordinatorico projekta, in \u0161e 14 drugimi evropskimi partnerji. Letos septembra so z odobritvijo projekta<\/p>\n

Read More<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":147,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/full-width.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-447","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/447","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=447"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/447\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":573,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/447\/revisions\/573"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/147"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/losk\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=447"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}