{"id":3201,"date":"2020-05-21T17:33:37","date_gmt":"2020-05-21T15:33:37","guid":{"rendered":"http:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lakos\/?page_id=3201"},"modified":"2026-02-26T14:52:24","modified_gmt":"2026-02-26T13:52:24","slug":"studenti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/studenti\/","title":{"rendered":"\u0160tudenti"},"content":{"rendered":"<p><style type=\"text\/css\">@media only screen and (min-width: 1000px) and (max-width: 5000px){body.kc-css-system .kc-css-290525{width: 33.33%;}body.kc-css-system .kc-css-148310{width: 33.33%;}body.kc-css-system .kc-css-1715356{width: 33.33%;}}body.kc-css-system .kc-css-2483174 ,body.kc-css-system .kc-css-2483174 p{font-family: Open Sans;font-size: 14px;}body.kc-css-system .kc-css-4249677{font-size: 14px;font-family: Open Sans;}body.kc-css-system .kc-css-1499648 ,body.kc-css-system .kc-css-1499648 p{font-family: Open Sans;font-size: 14px;}body.kc-css-system .kc-css-871201 ,body.kc-css-system .kc-css-871201 p{font-family: Open Sans;font-size: 14px;}body.kc-css-system .kc-css-2824500 ,body.kc-css-system .kc-css-2824500 p{font-family: Open Sans;font-size: 14px;}body.kc-css-system .kc-css-2102919 ,body.kc-css-system .kc-css-2102919 p{color: #3b3b3b;font-size: 12px;line-height: 14px;font-weight: 600;text-transform: none;}body.kc-css-system .kc-css-2298406{color: #bfbfbf;font-size: 12px;font-weight: 600;}<\/style><\/p>\n<section class=\"kc-elm kc-css-4335477 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-1116088 kc_col-sm-12 kc_column kc_col-sm-12\">\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-4165098 kc-title-wrap \">\n<h2 class=\"kc_title\">Info<\/h2>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-2483174 kc_text_block\">\n<p>\u0160tudente z vpra\u0161anji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne po\u0161te.<\/p>\n<ul>\n<li>Trenutno se vse \u0161tudijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. \u0160tudenti so o povezavah do spletnih u\u010dilnic obve\u0161\u010deni prek sistema VIS ali spletne po\u0161te.<\/li>\n<li>Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (<a href=\"https:\/\/e-ucilnica.fs.uni-lj.si\/\">https:\/\/e-ucilnica.fs.uni-lj.si\/<\/a>). Informacije o izvedbi izpitov in kolokvijev bodo posredovali predavatelji za posamezne predmete.<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-930837 kc_text_block\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-2778869 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-1190078 kc_col-sm-12 kc_column kc_col-sm-12\">\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-1629158\" style=\"height: 40px; clear: both; width: 100%;\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-4249677 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-4048780 kc_col-sm-12 kc_column kc_col-sm-12\">\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-530838 kc-title-wrap \">\n<h2 class=\"kc_title\">Teme za zaklju\u010dne, diplomske in magistrske naloge<\/h2>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-4326563\" style=\"height: 40px; clear: both; width: 100%;\">\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1349369 kc_text_block\">\n<p class=\"elementtoproof\"><b><span style=\"color: black;\">Razvoj sistema za simulacijo bazena taline pri procesu SLM<\/span><\/b><\/p>\n<p class=\"elementtoproof\"><span style=\"color: black;\">Moderni pristop krmiljenja procesa SLM je dinami\u010dno spreminjanje procesnih parametrov, kot sta laserska mo\u010d in hitrost skeniranja po poti skeniranja. Eden izmed na\u010dinov ugotavljanja, kako je potrebno prilagajati te procesne parametre, je prek brezkontaktnih meritev svetlobnih emisij iz bazena taline. Klju\u010dni izziv in problem pri tem ostajata nenatan\u010dnost in visok \u0161um teh brezkontaktnih merilnikov. Za preu\u010devanje in posledi\u010dno bolj\u0161e razumevanja tovrstnih brezkontaktnih merilnikov ter tudi za njihovo umerjanje je potreben sistem, ki \u010dim bolje simulira bazen taline in njene okolice pri procesu SLM. Cilj naloge je razviti prototip simulacijskega sistema. Sistem mora biti sposoben kontrolirano ustvariti bazen taline ustrezne oblike, velikost in temperature. Ciljna natan\u010dnost krmiljenja temperature bazena taline je +\/-10 <\/span><span style=\"font-family: 'Times New Roman',serif; color: black;\">\u02da<\/span><span style=\"color: black;\">C. Naloga je primerna za zaklju\u010dno nalogo MAG \u0161tudija. Za zaklju\u010dno nalogo PAP in RRP se pa obseg naloge zmanj\u0161a tako, da se lahko razvije le podsistem, kateri se dolo\u010di po dogovoru.<\/span><\/p>\n<p class=\"elementtoproof\" style=\"margin-bottom: 8.0pt;\"><b><span style=\"color: black;\">Kontakt:<\/span><\/b><span style=\"color: black;\">\u00a0doc. dr. Dominik Kozjek<\/span><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-4006699 divider_line\">\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1259325 kc_text_block\">\n<p style=\"margin-bottom: 8.0pt;\"><b><span style=\"color: black;\">Validacija metode za dinami\u010dno prilagajanje poti v sistemih z ve\u010d mobilnimi roboti<\/span><\/b><\/p>\n<p class=\"elementtoproof\" style=\"margin-bottom: 8.0pt;\"><span style=\"color: black;\">Pred kratkim je bila na osnovi umetne inteligence razvita nova metoda za dinami\u010dno prilagajanje poti v sistemih z ve\u010d mobilnimi roboti, ki pa je za zdaj potrjena samo na osnovi zelo poenostavljene simulacije. Cilj naloge je z uporabo ROS in obstoje\u010dih mobilnih robotov (TurtleBot), ki so na voljo v laboratoriju, vzpostaviti sistem, v katerem se lahko mobilnim robotom med vo\u017enjo dinami\u010dno spreminja planirane poti vo\u017enje ter izvesti potrditev omenjene razvite metode za dinami\u010dno prilagajanje poti. Naloga je primerna za zaklju\u010dno nalogo MAG \u0161tudija.<\/span><\/p>\n<p class=\"elementtoproof\" style=\"margin-bottom: 8.0pt;\"><b><span style=\"color: black;\">Kontakt:<\/span><\/b><span style=\"color: black;\">\u00a0doc. dr. Dominik Kozjek\u00a0<\/span><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-3874973 divider_line\">\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1499648 kc_text_block\">\n<p><strong style=\"font-size: revert; color: initial;\">Strojni vid &#8211; ve\u010d tem\u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-871201 kc_text_block\">\n<p><strong style=\"font-size: revert; color: initial;\">Razvoj CNN modela za filtriranje slik: <\/strong>Pri krmilju aditivnih tehnologij, s kamero merimo zna\u010dilke taline. Potrebno je razviti filtriranje slik, za odstranitev obloka, izbrizgov, elektrode in podobnih motenj. Aktivnosti bodo vklju\u010devale izdelavo u\u010dne baze, izbiro\/razvoj globokega modela, u\u010denje in validacijo. <strong style=\"font-size: revert; color: initial;\">Stereovid:<\/strong><span style=\"font-size: revert; color: initial;\"> Raziskava, primerjava in testiranje obstoje\u010dih AI metod dolo\u010danja disparitete pri stereovidu. <\/span><strong style=\"font-size: revert; color: initial;\">Sledenje objektov:<\/strong><span style=\"font-size: revert; color: initial;\"> Uporaba YOLOv8 modela na vgradnih platformah (RPi, Jetson) za prepoznavo in sledenje objektov.\u00a0<\/span><\/p>\n<p>Predznanje: programiranje v python okolju.\u00a0<\/p>\n<div class=\"kc-elm kc-css-871201 kc_text_block\">\n<p><strong>Kontakt:<\/strong>\u00a0doc. dr. Drago Bra\u010dun<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-374360 divider_line\">\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-2824500 kc_text_block\">\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-45656 kc_text_block\">\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1002779 kc_text_block\">\n<p><strong style=\"font-size: revert; color: initial;\">Pregled nizkoenergisjkih brez\u010di\u010dnih komunikacijskih tehnologij in naprav<\/strong><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-2791294 kc_text_block\">\n<p>V Mehatroniki se pogosto pojavlja potreba po komunikaciji med razli\u010dnimi napravami. Marsikdaj med razli\u010dnimi napravami ni mo\u017eno postaviti \u017ei\u010dne povezave. V tem primeru je zelo pomembno, kak\u0161ne hitrosti prenosa, ter kak\u0161en doseg omogo\u010da posamezna brez\u017ei\u010dna komunikacijska tehnologija. V dolo\u010denih aplikacijah je pomembno tudi to, da je zahtevana priklju\u010dna mo\u010d \u010dim manj\u0161a. V okviru naloge, bi bilo potrebno izdelati pregled brez\u017ei\u010dnih komunikacijskih tehnologij glede na predhodno na\u0161tete lastnosti.<\/p>\n<p><strong>Kontakt:<\/strong>\u00a0prof. dr. Primo\u017e Podr\u017eaj, asist. dr. Luka Selak<\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-3150527 divider_line\">\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1308927 kc_text_block\">\n<p><strong>Strojni vid in FPGA<\/strong><\/p>\n<p>V okviru krmiljenja je marsikdaj hitrost obdelave velike koli\u010dine podatkov klju\u010dnega pomena za delovanje sistema. V tem smislu je zelo napredna re\u0161itev uporaba FPGA -jev. V okviru naloge bi bilo potrebno raziskati mo\u017enosti uporabe FPGA razvojne plo\u0161\u010dice proizvajalca Opal Kelly za namene strojnega vida.<\/p>\n<p><span style=\"font-style: inherit;\"><strong>Kontakt:<\/strong>\u00a0prof. dr. Primo\u017e Podr\u017eaj, asist. dr. Marko Corn<\/span><\/p>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-3761231 divider_line\">\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"divider_inner divider_line1\">\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-3319687 kc_text_block\"><strong>Nadgradnja protokola za upravljanje lastni\u0161tva nad 3D tiskanimi izdelki na osnovi blo\u010dno-veri\u017ene tehnologije<\/strong><\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-4173344 kc_text_block\">\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1834415 divider_line\">\n<p class=\"divider_inner divider_line1\">Re\u0161itve grajenja zaupanja v pametnih proizvodnih sistemih so usmerjene v decentralizirano in transparentno koordinacijo med uporabniki, pri \u010demer klju\u010dno vlogo igra blo\u010dno-veri\u017ena tehnologija. Cilj predlagane raziskave je nadgradnja obstoje\u010dih protokolov za dokazovanje lastni\u0161tva nad izdelki, narejenimi s splo\u0161no dostopnim 3D tiskalnikom, na osnovi blo\u010dno-veri\u017ene tehnologije. Nalogo se lahko zapelje v nadgradnjo protokola interakcij uporabnikov v sistemu ali pa se izvede optimizacija ozna\u010devanja in branja oznak 3D tiskanih izdelkov.<\/p>\n<p><strong>Kontakt<\/strong>: asist. dr. Nejc Ro\u017eman<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-3717097\" style=\"height: 20px; clear: both; width: 100%;\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Omre\u017eja decentralizirane fizi\u010dne infrastrukture (DePIN) &#8211; Analiza in razvoj koncepta<\/strong><\/p>\n<p>Blo\u010dno-veri\u017ena tehnologija omogo\u010da ekonomsko vzpodbudo s katero se tvorijo globalna omre\u017eja decentralizirane fizi\u010dne infrastrukture. Pri ve\u010dini tovrstne infrastrukture gre za omre\u017eja, ki ponujajo bodisi dostop do podatkov ali do storitev na nekem lokalnem podro\u010dju. Cilj raziskave je analiza obstoje\u010dih omre\u017eij in zasnova koncepta naprave ali sistema, ki uporablja obstoje\u010de omre\u017eje decentralizirane fizi\u010dne infrastrukture. Primer je zasnova IoT embala\u017ee za sledljivost paketov v dobavni verigi s pomo\u010djo Helium omre\u017eja.<\/p>\n<p><strong>Kontakt<\/strong>: asist. dr. Nejc Ro\u017eman<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Heterogeni ve\u010dagentski logisti\u010dni sistem &#8211; iskanje poti s pogajanjem<\/strong><\/p>\n<p>Za iskanje poti v ve\u010dagentskem sistemu obstaja veliko pristopov, vendar pa ve\u010dina re\u0161itev predpostavlja homogenost in nesebi\u010dnost agentov. Kaj se zgodi, \u010de upo\u0161tevamo, da ima nekdo ve\u010djo potrebo po tem, da pride prej na cilj kot drugi. V sistemu se agenti lahko pogajajo in pla\u010dajo drugemu zato, da se mu ta umakne iz njegove najkraj\u0161e poti. Cilj naloge je popisati problem in ga implementirati v poenostavljeni simulaciji. Naloga se lahko nadaljuje v implementacijo realnega sistema na osnovi blo\u010dno-veri\u017ene tehnologije.<\/p>\n<p><strong>Kontakt<\/strong>: asist. dr. Nejc Ro\u017eman<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-3569614 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-2243614 kc_col-sm-12 kc_column kc_col-sm-12\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-2966333\" style=\"height: 70px; clear: both; width: 100%;\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-2708531 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-290525 kc_col-sm-4 kc_column kc_col-sm-4\">\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-2102919 kc_text_block\">\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<h4>\u00a0<\/h4>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-2708531 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-col-container\">\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<section class=\"kc-elm kc-css-3276030 kc_row\">\n<div class=\"kc-row-container  kc-container\">\n<div class=\"kc-wrap-columns\">\n<div class=\"kc-elm kc-css-3361312 kc_col-sm-12 kc_column kc_col-sm-12\">\n<div>\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-col-container\">\n<div>\u00a0<\/div>\n<div class=\"kc-elm kc-css-1083125\" style=\"height: 30px; clear: both; width: 100%;\"><strong>Ko plastika sre\u010da baker: hibridni 3D-tisk za mo\u010dnostno elektroniko<\/strong><\/div>\n<div>\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<div>Ta raziskovalna tema vabi \u0161tudente k raziskovanju <strong data-start=\"50\" data-end=\"100\">meje med 3D-tiskanjem in mo\u010dnostno elektroniko<\/strong> z razvojem novega pristopa k izdelavi tiskanih vezij, ki niso jedkana ali rezkana, temve\u010d <strong data-start=\"191\" data-end=\"219\">rastejo plast za plastjo<\/strong>. Namesto bakrenih povezav na ravnih plo\u0161\u010dah je cilj <strong data-start=\"272\" data-end=\"340\">vgraditi prave bakrene \u017eice neposredno v 3D-natisnjene strukture<\/strong>, s \u010dimer nastanejo prilagojene napajalne plo\u0161\u010de za povezovanje relejev, varovalk in drugih komponent v kompaktni, mehansko trdni obliki. Tak\u0161en hibridni na\u010din izdelave lahko vodi do la\u017ejih, prilagodljivej\u0161ih in popolnoma prilagojenih napajalnih sistemov za robotiko, vozila ali energetske module. \u0160tudentom bo omogo\u010deno prakti\u010dno eksperimentiranje z materiali, ustvarjalnostjo in in\u017eenirsko intuicijo \u2013 ter raziskovanje meja, kaj vse lahko 3D-tisk dose\u017ee onkraj plasti\u010dnih prototipov.<\/div>\n<div>\u00a0<\/div>\n<\/div>\n<\/div>\n<div><strong>Kontakt:<\/strong> asist. dr. Marko Corn<\/div>\n<\/div>\n<\/section>\n<div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Digitalni dvoj\u010dek: simulacija prave proizvodnje z 10 AGV-ji<\/strong><br \/><br \/>Raziskovalno delo se osredoto\u010da na izdelavo FlexSim simulacije realne tovarne z 10 AGV-ji, pri \u010demer bodo uporabljeni dani tloris, proizvodni urniki in obratovalni podatki. Naloga je v tem, da se zgradi simulacijski model, ki bo \u010dim bolj realisti\u010dno ponazarjal procese in logiko delovanja AGV-jev, nato pa se bo umeril in preveril z dejanskimi podatki (npr. preto\u010dnost, preto\u010dni \u010dasi, izkori\u0161\u010denost AGV-jev). Po potrditvi modela bodo raziskane razli\u010dne strategije, kot so razporejanje, polnjenje baterij ali spremembe zalogovnikov, z namenom oceniti njihov vpliv in pripraviti usmeritve za optimizacijo sistema. Rezultat raziskave bo validiran model s primerjavo realnih in simulacijskih podatkov ter predlogi izbolj\u0161av.<br \/><br \/><strong>Kontakt:<\/strong> asist. dr. Marko Corn<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AI v resni\u010dnem svetu: preizkus popolnoma avtonomnega proizvodnega agenta<\/strong><br \/><br \/>Raziskovalno delo bo preizkusilo koncept decentralizirane proizvodnje v realnem okolju, kjer bo agent na osnovi umetne inteligence (LLM) prejel nalogo izdelave izdelka ter dolo\u010den prora\u010dun z dostopom do pla\u010dilnih sistemov, kar mu bo omogo\u010dalo popolno avtonomijo. Agent bo moral samostojno izvesti celoten proces \u2013 od zasnove, proizvodnje in transporta do kon\u010dne dostave izdelka naro\u010dniku. Komunikacija bo potekala preko elektronske po\u0161te z resni\u010dnimi ljudmi, raziskava pa bo spremljala, kako dale\u010d lahko tak agent pride v dana\u0161njem okolju ter katere omejitve in prilo\u017enosti se pri tem poka\u017eejo.<br \/><br \/><strong>Kontakt:<\/strong> asist. dr. Marko Corn<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ljudje proti strojem: igra decentralizirane proizvodnje z AI igralci<\/strong><br \/><br \/>Raziskovalno delo bo temeljilo na \u017ee razviti igri, ki simulira decentraliziran proizvodni sistem, v kateri igralci tekmujejo in sodelujejo, pri \u010demer pla\u010dilni tokovi potekajo preko simulirane blockchain infrastrukture z mo\u017enostjo raz\u0161iritve na L2 sisteme v primeru preobremenitve osnovne verige. Igro smo \u017ee izvedli s \u0161tudenti, zdaj pa bomo testirali razli\u010dico, kjer bodo namesto ljudi igrali LLM agenti kot racionalni igralci, ter hibridne razli\u010dice, kjer bodo tekmovali ljudje in umetna inteligenca skupaj. Namen raziskave je preveriti, v kolik\u0161ni meri lahko AI nadomesti \u0161tudente pri tak\u0161nih eksperimentih ter kak\u0161ne nove vpoglede v delovanje sistema to omogo\u010da.<br \/><br \/><strong>Kontakt:<\/strong> asist. dr. Marko Corn<\/p>\n<\/div>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Razvoj mobilnega robota na zra\u010dni blazini (Drifter)<\/strong><\/p>\n<p data-start=\"243\" data-end=\"543\">Raziskovalno delo obsega zasnovo, izdelavo in eksperimentalno validacijo male avtonomne mobilne robotske enote tipa hovercraft (zra\u010dna blazina), poimenovane <em data-start=\"401\" data-end=\"410\">Drifter<\/em>. Robot bo lebdel nad podlago s pomo\u010djo zra\u010dne blazine, kar bo omogo\u010dalo zelo majhno trenje in izrazito inercijsko gibanje v ravnini.<\/p>\n<p data-start=\"545\" data-end=\"1118\">Opremljen bo s tremi simetri\u010dno razporejenimi pogonskimi enotami v 120\u00b0 konfiguraciji za vektorsko vodenje translacijskega in rotacijskega gibanja, z vgrajenim mikrokrmilnikom (npr. ESP32 ali podoben), baterijskim napajanjem ter senzorskim oziroma vizijskim sistemom za zaznavanje okolice. Delo bo obsegalo mehansko zasnovo, razvoj pogonskega in krmilnega sistema ter implementacijo osnovnih stabilizacijskih in regulacijskih algoritmov. Rezultat bo delujo\u010d prototip mobilnega robota, primeren za nadaljnje raziskave na podro\u010dju dinamike gibanja in ve\u010drobotskih interakcij.<br \/><br \/><strong>Kontakt:<\/strong> asist. dr. Marko Corn<\/p>\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Info \u0160tudente z vpra\u0161anji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne po\u0161te. Trenutno se vse \u0161tudijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. \u0160tudenti so o povezavah do spletnih u\u010dilnic obve\u0161\u010deni prek sistema VIS ali spletne po\u0161te. Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (https:\/\/e-ucilnica.fs.uni-lj.si\/). Informacije [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"folder":[465],"class_list":["post-3201","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3201","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3201"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3201\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5207,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/3201\/revisions\/5207"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3201"}],"wp:term":[{"taxonomy":"folder","embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/lampa\/wp-json\/wp\/v2\/folder?post=3201"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}