Seznam nedavno kon\u010danih projektov, ki jih je financirala in sofinancirala Slovenska raziskovalna agencija (ARRS):<\/p>\n
\u00bb Nano strukturirani vlaknasti materiali za ciljno depozicijo zdravilnih u\u010dinkovin, izdelani z electrospinningom\u00ab, L2-7550, (1. 3. 2016-28. 02. 2019).<\/strong> Projekt obravnava vzpostavitev postopka electrospininga z uporabo brezigelne tehnologije za izdelavo kontejnejrjev iz bimodalnega poliamida 6, ki bodo uporabljeni za dostavo zdravil v \u010dlove\u0161kem telesu. Ta pristop uporablja polimerna nano-vlakna narejena s postopkom elektrospininga, ki predstavlja nosilni material za zdravilne u\u010dinkovine in jih je mogo\u010de uporabiti za ciljno kemoterapijo lokaliziranih tumorjev in za podalj\u0161ano spro\u0161\u010danje zdravil v primeru kroni\u010dnih bolezni. Mo\u017enost nadzora hitrosti spro\u0161\u010danja zdravila je klju\u010dni dejavnik predlaganega pristopa, ki ga je mogo\u010de dose\u010di s pomo\u010djo spreminjanja porazdelitve velikosti por membran in hitrostjo razgradnje polimera. \u00bbIzbolj\u0161ava preto\u010dnosti in gostote surovine za nano injekcijsko brizganje prahov (nanoPIM)\u00ab, L2-6761, (1. 7. 2014 – 30. 6. 2017).<\/strong> Predlagani projekt obravnava klju\u010dni problem nove tehnologije injekcijskega brizganja nano-prahu (nPIM), ki predstavlja evolucijsko hkrati pa tudi znatno izbolj\u0161ano obstoje\u010de PIM tehnologije, in se lahko \u0161teje za enega od temeljnih nastajajo\u010dih tehnologij prihodnosti (FET) za proizvodnjo kovinskih in \/ ali kerami\u010dnih konstrukcijskih delov s kompleksno geometrijo. Klju\u010dne prednosti delov narejenih z nPIM, v primerjavi s tistimi, ki so izdelani s PIM tehnologijo, so njihove vrhunske mehanske lastnosti (predvsem odpornost proti utrujanju) in njihova kakovost povr\u0161ine, s katero pridejo v razred izdelkov s “polirano povr\u0161ino”. Klju\u010den problem nPIM so zelo veliki tlaki predelave (ve\u010d MPa), ki so posledica slabe preto\u010dnosti polimerno kovinskih in polimerno kerami\u010dnih me\u0161anic pri povi\u0161anem tlaku. Re\u0161itev tega problema je kon\u010dni cilj tega projekta. Seznam preteklih projektov, financiranih in so-financiranih s strani Agencije za raziskovalno dejavnost ARRS):<\/strong><\/p>\n \u2022 Vedenje disipativnih sistemov pri ekstremnih termo-mehanskih obremenitvah, L2-4103 (1. 7. 2011\u201530. 6. 2014) Seznam nedavno kon\u010danih projektov, ki jih je financirala in sofinancirala Slovenska raziskovalna agencija (ARRS): \u00bb Nano strukturirani vlaknasti materiali za ciljno depozicijo zdravilnih u\u010dinkovin, izdelani z electrospinningom\u00ab, L2-7550, (1. 3. 2016-28. 02. 2019). Sodelujo\u010di partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni\u0161tvo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Onkolo\u0161ki in\u0161titut Ljubljana, Fresenius Kabi, Nem\u010dija. Vodja: prof. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":1356,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"class_list":["post-1816","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1816","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1816"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1816\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1817,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1816\/revisions\/1817"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1356"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1816"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nSodelujo\u010di partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni\u0161tvo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, Onkolo\u0161ki in\u0161titut Ljubljana, Fresenius Kabi, Nem\u010dija.
\nVodja: prof. dr. Igor Emri<\/p>\n
\nHitrost biorazgradljivosti in njen vpliv na porazdelitev velikosti por (PSD) sta odvisni od kemi\u010dne sestave polimera in njegove strukture. Patentiran biokompatibilni multimodalni poliamid 6 je bil izbran za namen tega projekta zaradi njegove izjemne kompatibilnosti, oz. izjemno visoke ob\u010dutljivosti na hitrost deformacije, spremembo temperature in tlaka med procesom izdelave. Te lastnosti omogo\u010dajo formiranje gradientne strukture trdnega materiala s pomo\u010djo procesa brizganja, kot tudi gradientnih nano-vlaken, proizvedenih z elektrospinnig postopkom. V tem primeru bo hitrost vle\u010denja polimerne raztopine v elektrostati\u010dnem polju vplivala na strukturo vlaken, ki posledi\u010dno neposredno vpliva na stopnjo biorazgradljivosti.
\nPorazdelitev velikosti por (PSD) je odvisna samo od tehnolo\u0161kega procesa elektrospininga, katerega vzpostavitev predstavlja cilj predlaganega projekta. PSD je odvisna od premera vlaken, debeline membrane in njene gostote, ki posledi\u010dno dolo\u010dajo parametre proizvodnega procesa (sestava raztopine, pogoji zraka,\u2026).
\nV skladu s tem je cilj predlaganega projekta ugotoviti korelacijo med premerom vlaken in debelino membrane, ki vplivata na velikost por in distribucijo velikosti por, obenem pa na procesne parametre postopka elektrospinninga na primeru multimodalnega poliamida 6. V sklopu projekta bo raziskana sestava raztopine, njene viskoznosti, elektri\u010dne prevodnosti in povr\u0161inske napetosti, vpliv elektrostati\u010dnega polja na elektrospinning proces, ter kakovost in premer izdelanih vlaken. Izdelani bodo materiali z razli\u010dno porazdelitvijo velikosti por, premerom vlaken, ter debelino membran, u\u010dinkovitost vseh pa bo potrjena s pomo\u010djo testov difuzije na modelnih zdravilih.<\/p>\n
\nSodelujo\u010di partnerji: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojni\u0161tvo, In\u0161titut za sonaravne inovativne tehnologije, EGIZ, GORENJE gospodinjski aparati, d.d..
\nVodja: prof. dr. Igor Emri<\/p>\n
\nInjekcijsko brizganje nano-prahu (nPIM) je prilagodljiva tehnologija za izdelavo majhnih delov s kompleksno geometrijo izdelanih iz kovine ali keramike. nPIM temelji na pripravi kompozitnega materiala sestavljenega iz polimernega veziva ter kovinskega ali kerami\u010dnega prahu, obi\u010dajno imenovanega surovina. Tehnologijo PIM lahko uporabljamo v avtomobilski, elektronski ali medicinski industriji. Vendar nekaj faktorjev znatno vpliva na raz\u0161iritev te tehnologije. Eden od njih je dalj\u0161i \u010das, potreben, da odstranimo polimerno vezivo, ki se uporablja med stiskanjem. Ta problem je bil delno odpravljen z uporabo polimerov, ki so podvr\u017eeni hitri razgradnji (polioksimetilen – POM) pod ustreznimi pogoji, vendar pa so se pojavile nove omejitve, saj imajo ti polimeri zelo visoko viskoznost, kar lahko ote\u017euje izdelovanje izdelkov.
\nCilj tega projekta je dolo\u010diti kon\u010dno \u00bbsestavo\u00ab surovine na osnovi POM. V skladu s tem ciljem je projekt usmerjen v zmanj\u0161anje viskoznost surovine, ki se uporablja v PIM in nPIM, hkrati pa ohranjanje dobrih mehanskih lastnosti materiala v trdnem stanju. To se dose\u017ee z (i) manipuliranjem porazdelitev molekulskih mas polimerne matrike, in (ii) izbiro ustrezne porazdelitve velikosti delcev polnila v prahu, ki bo vseboval nano in mikro delce. Posebna pozornost bo namenjena (iii) vplivu temperature in tlaka na izbolj\u0161ane surovine, potrebne za optimizacijo procesnih parametrov. Kon\u010dno (iv) bo zmogljivost izbolj\u0161anih surovin pokazana z izvedbo celotnega PIM procesa in izdelavo testnih izdelkov s kompleksno geometrijo.<\/p>\n
\n\u2022 Vibriakusti\u010dni konstrukcijski elementi na osnovi odpadnih pnevmatik, L2-2292 (1. 5. 2009\u201530 .4. 2012)
\n\u2022 Nanostrukturirani polimerni implantati v medicine, L2-0633 (1. 2. 2008\u201530. 1. 2011)
\n\u2022 Razvoj supertrdih PA folij z dodatki titanatnih nanocevk, M2-0102 (1. 6. 2006\u201530. 11. 2008)
\n\u2022 Polimerni nanokompoziti, J2-7116 (1. 9. 2005\u201531. 8. 2008)
\n\u2022 Razvoj konstitutivnih modelov za PET polimere pri izjemnih hitrostih deformacije, J2-7220 (1. 9. 2005\u201531. 8. 2008)
\n\u2022 Inteligentne za\u0161\u010ditne kompozitne plo\u0161\u010de in lupine, M2-0123 (1. 6. 2006\u201530. 11. 2007)
\n\u2022 Razvoj nove kardiovaskularne kirur\u0161ke tehnike z uporabo tehnike PA materialov. I. \u0160tudij dinamike kr\u010denja inteligentnih PA vlaken pri termi\u010dni obremenitvi, L2-6600 (1. 7. 2004\u201530. 6. 2007)
\n\u2022 Razvoj za\u0161\u010ditne in varnostne opreme sodobnega vojaka z uporabo nanostrukturiranih polimernih materialov, M2-0004 (1. 8. 2004\u201531. 8. 2006)
\n\u2022 Uporaba inteligentnih vlaken v medicinske namene, L2-5021 (1. 1. 2003\u201531. 12. 2005)
\n\u2022 Raziskave termomehanskih lastnosti kolektorjev, L2-0793 (1. 7. 1998\u201530. 6. 2001)
\n\u2022 Karakterizacija in obna\u0161anje visokoelasti\u010dnih materialov, J2-9074 (1. 7. 1997\u201530. 6. 2000)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"