{"id":1801,"date":"2020-03-23T10:45:33","date_gmt":"2020-03-23T09:45:33","guid":{"rendered":"http:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/?page_id=1801"},"modified":"2023-11-28T07:37:30","modified_gmt":"2023-11-28T06:37:30","slug":"program","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/?page_id=1801&lang=sl","title":{"rendered":"Program"},"content":{"rendered":"<h1 class=\"fs-2 me-1 project-name-js\">Raziskovalni program: <strong>\u00bb<\/strong>Trajnostni Polimerni materiali in Tehnologije<strong>\u00ab, P2-0264, (1. 1. 2020 \u2013 31. 12. 2025)<\/strong><\/h1>\n<p>Vodja: doc. dr. Lidija Slemenik-Per\u0161e<\/p>\n<p>Osnovni cilj programa Trajnostni polimerni materiali in tehnologije je zagotoviti temeljno razumevanje obna\u0161anja polimerov in kompozitov v talini in trdnem stanju za razvoj novih znanj, re\u0161itev, izdelkov in tehnologij za trajnostno prihodnost. Svetovni trendi ka\u017eejo na pove\u010dano uporabo in\u017eenirskih polimerov in kompozitov predvsem zaradi dobrega razmerja med trdnostjo in te\u017eo ter preproste predelave oziroma proizvodnje.Tipi\u010den primer pove\u010dane uporabe polimerov je na primer v avtomobilski industriji. \u010ceprav so polimeri pomembni materiali v \u0161tevilnih aplikacijah, je bila do sedaj uporaba plastike v nosilnih konstrukcijah zaradi mehanskih in varnostnih razlogov nizka. Obstaja torej potreba po izbolj\u0161anju lastnosti polimernih materialov, kot so strukturna zmogljivost, trajnost in toplotna odpornost. Te potrebe so neposredno povezane tudi z izbolj\u0161anjem tehnologije recikliranja in predelave.<\/p>\n<p>Raziskovalni program obravnava omenjene potrebe z zagotavljanjem temeljnega znanja o obna\u0161anju polimerov in kompozitov v talini in trdnem stanju. Posebej smo se osredoto\u010dili na razumevanje fizikalnih lastnosti polimerov, vklju\u010dno s \u010dasovno odvisnimi lastnostmi in vplivom spreminjanja polimerne strukture z izpostavljanjem polimernih materialov razli\u010dnim termomehanskim robnim pogojem med obdelavo ali z dodajanjem polimernih nano ali mikro polnil. V podporo na\u0161im prizadevanjem razvijamo tudi nove merilne tehnike in nove teoreti\u010dne na\u010dine za analizo in razumevanje obna\u0161anja polimerov in kompozitov.<\/p>\n<p><strong>Raziskovalni program: \u00bbTrajnostni Polimerni materiali in Tehnologije\u00ab, P2-0264, (1. 1. 2015 \u2013 31. 12. 2019)<\/strong><br \/>\nVodja: dr. Lidija Slemenik-Per\u0161e<\/p>\n<p>Program \u201cTrajnostni Polimerni materiali in Tehnologije\u201d, ki je nadaljevanje raziskovalnega programa \u201cInteligentni Polimerni materiali in tehnologije\u201d ima cilj, da zagotovi osnovno znanje in razumevanje nelinearnega \u010dasovno-odvisnega vedenja sinteti\u010dnih in biolo\u0161kih polimerov in njihovih kompozitov. To znanje omogo\u010da nove inovativen re\u0161itve izdelkov in tehnologij, ki predstavljajo tehnolo\u0161ko ter gospodarsko prilo\u017enost za Slovenijo. Program je razdeljen v 3 komplementarne raziskovalne sfere, ki so povezane med sabo.<br \/>\nPrva raziskovalna sfera se ukvarja s preu\u010devanjem strukturnih lastnosti polimernih materialov (brez spreminjanja kemijske sestave) in na\u010dinov kako lahko nadzorujemo inherentno topologijo strukture, posledi\u010dno pa njihove fizikalne lastnosti, ki jih je mogo\u010de prilagajati posameznim aplikacijam.<br \/>\nDruga raziskovalna sfera se, na eni strani, osredoto\u010da na razvoj eksperimentalnih tehnik za analizo materialnih \u010dasovno-odvisnih lastnosti, ki bodo omogo\u010dale napovedovanje trajnosti polimernih materialov izpostavljenih te\u017ekim pogojem obremenjevanja. Po drugi strani pa bo razvoj \u0161el v smeri raziskav in razvoja eksperimentalnih tehnik za mehansko spektroskopijo bio-materialov, ki bi lahko bile uporabljene kot diagnosti\u010dne metode za napovedovanje zdravstvenega stanja ljudi.<br \/>\nTretja sfera se osredoto\u010da na razvoj teoreti\u010dnih in numeri\u010dnih orodij, ki skupaj z novimi eksperimentalnimi metodami omogo\u010dajo napovedovanje mehanskega obna\u0161anja sinteti\u010dnih in bio-polimerov in njihovih nano-, mikro-, in makro kompozitov na dalj\u0161e \u010dasovno obdobje.<br \/>\nPridobljeno znanje bo uporabljeno za razvoj bolj\u0161ih materialov za toplotno, zvo\u010dno, vibracijsko in udarno izolacijo\/du\u0161enje, ki se uporabljajo v gospodinjskih aparatih, transportnih sistemih, globokomorskih naftnih aplikacijah, ter vesoljskih aplikacijah (v sodelovanju s korporacijo &#8220;NPO Machinostroyeniye&#8221; in Bauman University, Rusija). Znanje bo uporabljeno tudi za optimiranje vhodnega material v postopku injekcijskega brizganja prahu (v sodelovanju z korporaijo BASF ).<\/p>\n<p>Rezultate bomo uporabili tudi za razvoj novih diagnosti\u010dnih orodij v medicini (razvoj neinvazivne mehanske spektroskopije) in tehnologijo za shranjevanje zdravilnih u\u010dinkovin v medmolekularni prostor biorazgradljivih poliamidov in njihovo ciljno spro\u0161\u010danje v obolelo tkivo. (v sodelovanju s Fresenius-Kabi).<br \/>\nNenazadnje, razvito teoreti\u010dno znanje bo uporabljeno za optimizacijo pogojev predelave in natan\u010dno napoved trajnosti strukturnih elementov in izdelkov iz \u010dasovno odvisnih materialov. Implementacija bazi\u010dnega znanja v industrijsko okolje se bo izvajal v obstoje\u010dih (Gorenje , odelo , BSH , Elan , Hella Saturnus &#8211; Danfoss , &#8230;), kot tudi novih spin- off podjetij. Zato lahko re\u010demo, da program ima in bo imel pomemben vpliv na znanstveni in dru\u017ebeno-ekonomski napredek Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Raziskovalni program: \u00bbTrajnostni Polimerni materiali in Tehnologije\u00ab, P2-0264, (1. 1. 2020 \u2013 31. 12. 2025) Vodja: doc. dr. Lidija Slemenik-Per\u0161e Osnovni cilj programa Trajnostni polimerni materiali in tehnologije je zagotoviti temeljno razumevanje obna\u0161anja polimerov in kompozitov v talini in trdnem stanju za razvoj novih znanj, re\u0161itev, izdelkov in tehnologij za trajnostno prihodnost. Svetovni trendi ka\u017eejo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":1356,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"showcase.php","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"class_list":["post-1801","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1801","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1801"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1801\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2545,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1801\/revisions\/2545"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1356"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1801"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}