{"id":1705,"date":"2018-03-06T16:28:49","date_gmt":"2018-03-06T15:28:49","guid":{"rendered":"http:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/?page_id=1705"},"modified":"2023-11-25T22:32:06","modified_gmt":"2023-11-25T21:32:06","slug":"elektrospining","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/?page_id=1705&lang=sl","title":{"rendered":"3D tisk trajnih magnetov"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: center;\"><strong>\u00bbRazvoj ve\u010dkomponentnih trajnih magnetov kompleksnih oblik z uporabo napredne tehnologije 3D tiskanja\u00ab<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>L2-1829 (C) (1.7.2019 &#8211; 30.06.2022)<\/strong><\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><strong>Vodja: Spomenka\u00a0<span style=\"color: #333333; font-style: normal;\">Kobe<\/span><span style=\"color: #333333; font-style: normal;\">\u00a0<\/span><\/strong><\/p>\n<p><em>Sodelujo\u010di partnerji:<\/em> Institut Jo\u017eef Stefan (IJS), Fakulteta za strojni\u0161tvo UL (LEM), Kolektor d.o.o.<\/p>\n<p>S prehodom na obnovljivo energijo in elektri\u010dno mobilnost, zlasti za motorje hibridnih elektri\u010dnih vozil (HEV) in elektri\u010dnih vozil (EV), so trajni magneti (TM), zlasti Nd-Fe-B magneti, ena izmed najbolj nujnih surovin, ki jih potrebuje moderna Evropa, saj so sestavni del pretvorbe energije v elektromotorje in generatorje. Zaradi povpra\u0161evanja po ve\u010dji u\u010dinkovitosti, ni\u017ejih stro\u0161kih in razvrstitvi surovin kot kriti\u010dnih za EU, se vedno bolj pove\u010dujejo industrijska in znanstvena prizadevanja za oblikovanje nove generacije Nd-Fe-B magnetov tako po obliki kot \u00a0sestavi. Dana\u0161nje raziskave se osredoto\u010dajo na iskanje novih magnetnih materialov in magnetnih materialov brez elementov te\u017ekih redkih zemlj, vendar do sedaj ni bilo mogo\u010de najti primerne zamenjave za Nd-Fe-B magnete z visoko vsebnostjo disprozija. Pokazalo se je, da bi sprememba konstrukcije magneta (&#8220;V&#8221; geometrija oblike) lahko pove\u010dala u\u010dinkovitost za 50% v pogonskem motorju, vendar izdelava zapletenih kompleksnih delov z neposrednim sintranjem \u0161e ni prakti\u010dno izvedljiva, ker zahteva energijsko in surovinsko intenzivno kon\u010dno obdelavo.<\/p>\n<p>Cilj predlaganega projekta je razvoj novega tipa magneta, ki bo imel manj\u0161o vsebnost te\u017ekih redkih zemelj in pove\u010dano u\u010dinkovitost z uporabo sprememb pri obliki magneta, kot je zamenjava magnetov tipa &#8220;V&#8221; z enim magnetnim telesom ukrivljene oblike, ali z uvajanjem hladilnih struktur in majhnih laminacij \/ segmentov, da se tako zmanj\u0161ajo izgube zaradi vrtin\u010dnih tokov. To bo dose\u017eeno z uporabo napredne tehnologije 3D tiskanja, ki je vro\u010da tema v dana\u0161njem proizvodnem procesu, vendar v proizvodnji magnetov \u0161e ni bila uporabljena. Razvili bomo simulacije, da bi dosegli najbolj\u0161e zasnove za magnete v pogonskem motorju. Ti novi oblikovni koncepti bodo v nadaljevanju natisnjeni v modificiranem tiskalniku po principu ciljnega nalaganja materiala po plasteh (FDM). Tiskalnik bo uporabljal posebej izdelane filamente, pripravljene v modificiranem ekstruderju, kjer bo me\u0161anica polimera in magnetnega prahu ekstrudirana skozi magnetno polje, da se tako dose\u017eejo usmerjeni delci za najvi\u0161je magnetne lastnosti. Razli\u010dni filamenti bodo pripravljeni z razli\u010dno vsebnostjo te\u017ekih redkih zemelj. Ti bodo hkrati natisnjeni v postopku razvoja ve\u010dkomponentnih magnetov z visokimi magnetnimi lastnostmi le v obmo\u010djih, kjer je magnet izpostavljen najve\u010dji demagnetizacijski obremenitvi. Da bomo dosegli dobre magnetne lastnosti po tiskanju, bomo polimer odstranili in tako dobljeni zelenec sintrali, tako da bomo dobili magnet visoke gostote. Ker to na ve\u010dkomponentnih magnetih nikoli \u0161e ni bilo izvedeno, je potrebno posebno pozornost posvetiti odstranjevanju polimera in sintranju zaradi razli\u010dnih temperatur sintranja materialov. Za oceno gospodarskega in okoljskega vidika predlaganega proizvodnega procesa bomo izvedli temeljita analize kot so: LCA (Life Cycle Analysis) in LCC (Life Cost Cycle) ter rezultate primerjali s klasi\u010dnim sintranjem s naknadno termi\u010dno in\/ali mehansko obdelavo.<\/p>\n<p>Razpolo\u017eljiva visoka stopnja interdisciplinarnega znanstvenega in tehni\u010dnega strokovnega znanja v okviru projektne skupine JSI, CEM in Kolektor d.o.o. ponuja edinstvene prilo\u017enosti za razvoj celovitega kompletnega znanja o mo\u017enostih, tako v znanstveni odli\u010dnosti in izkori\u0161\u010danju rezultatov, kot v uporabi naprednih tehnologij, ki so klju\u010dnega pomena za re\u0161evanje strate\u0161ko pomembnih vpra\u0161anj o kriti\u010dnih surovinah. Razvoj kompleksnega ve\u010dkomponentnega trajnega magneta lahko izbolj\u0161a Kolektorjev strate\u0161ki polo\u017eaj na svetovnem trgu kot proizvajalec magnetov s pove\u010dano u\u010dinkovitostjo materiala za najmanj 30% med proizvodnjo in z zmanj\u0161anjem potrebe po te\u017ekih redkih zemeljskih elementih pod 1% za uporabljajo v elektri\u010dni mobilnosti. Trenutna poraba te\u017ekih redkih zemelj za te aplikacije je 10-11 %. V kratkem in srednjero\u010dnem obdobju bo predlagana nova tehnologija pove\u010dala povpra\u0161evanje, proizvodnjo in \u0161tevilo delovnih mest v Kolektor d.o.o. Ta nova tehnologija bi Kolektor d.o.o. za\u0161\u010ditila pred nest<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u00bbRazvoj ve\u010dkomponentnih trajnih magnetov kompleksnih oblik z uporabo napredne tehnologije 3D tiskanja\u00ab L2-1829 (C) (1.7.2019 &#8211; 30.06.2022) Vodja: Spomenka\u00a0Kobe\u00a0 Sodelujo\u010di partnerji: Institut Jo\u017eef Stefan (IJS), Fakulteta za strojni\u0161tvo UL (LEM), Kolektor d.o.o. S prehodom na obnovljivo energijo in elektri\u010dno mobilnost, zlasti za motorje hibridnih elektri\u010dnih vozil (HEV) in elektri\u010dnih vozil (EV), so trajni magneti (TM), [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":1489,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"class_list":["post-1705","page","type-page","status-publish","hentry"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1705","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1705"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1705\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2383,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1705\/revisions\/2383"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1489"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/web.fs.uni-lj.si\/cem\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1705"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}