Štirislojna zasteklitev nudi do 50% znižanje toplotne prehodnosti oken v primerjavi s trojno zasteklitvijo, omogoča opustitev zunanjih senčil, opustitev konvencionalnega ogrevanja, pripomore k več udobja in omogoča več arhitekturne svobode. Uporaba štirislojne zasteklitve omogoča tudi zmanjšanje potrebe po sezonski hrambi energije. Čeprav morda izgleda nadgraditev izdelka z dodatno komoro in stekleno ploščo trivialno, temu še zdaleč ni tako. Pri večjem številu komor je temperatura plina v komorah na sredini izdelka bistveno večja kot pri manjšem, ker so sredinske komore izolirane z ostalimi in težko oddajo toploto, ki jo dobijo z absorpcijo sončnega sevanja. Posledično povečevanje tlaka povzroča upogibanje steklenih plošč in deformacijo tesnil s časovno odvisnimi snovnimi lastnostmi, kar predstavlja zahteven termomehanski problem, predvsem z vidika trajnosti izdelka.
Osrednji cilj projekta je zato izdelati in objaviti inženirska orodja – smernice za dimenzioniranje, kvalifikacijsko preizkušanje in gradbeno fiziko gradnje z uporabo štirislojnih zasteklitev tako za okna kot za zastekljene fasade. Cilj bomo dosegli s preučitvijo učinkov vgradnje štirislojne zasteklitve na stavbo ter z nadgradnjo dveh obstoječih standardov za dimenzioniranje in kvalifikacijo zasteklitev z razširitvijo na veljavnost za štirislojne zasteklitve.
Projekt predvideva izdelavo smernic za konstruiranje v obliki modelnih enačb, ki ob znanih vhodnih podatkih dajo ključne karakteristike glede zdržljivosti strukture, npr. napetosti v steklih in tesnilih, deformiranost tesnil ipd., kar omogoča razvojnemu inženirju hitro pridobivanje rezultatov ob variacijah zunanjih dimenzij, debeline in tipov stekel in nanosov za stekla, vrste distančnikov in tesnil, s tem pa iskanje optimalne rešitve.