Zmanjšanje rabe energije in odprava izgube energije sodita med glavne cilje Evropske unije (EU). Podpora EU za izboljšanje energijske učinkovitosti je odločilnega pomena za konkurenčnost, varnost oskrbe z energijo in za izpolnjevanje zavez glede podnebnih sprememb v sklopu Kjotskega protokola. Obstaja precejšen potencial za zmanjšanje rabe, predvsem v energetsko intenzivnih sektorjih, kot so stavbe, proizvodnja, pretvorba energije in promet.
V državah EU predstavljajo potrebe po energiji v stavbnem sektorju približno 40 % celotne rabe energije. V Sloveniji je bil pretežni del te energije namenjen ogrevanju. Pričakujemo, da se bo s podobnim trendom kot v ostalem svetu, povečeval tudi delež energije za hlajenje in prezračevanje. Toplejša poletja in številni drugi vzroki povzročajo večjo rabo energije za klimatizacijo stavb. Za zniževanje trenda rabe energije zaradi klimatizacije se uveljavljajo inovativne tehnologije in izboljšanje energijske učinkovitosti obstoječih klimatskih sistemov.
V sklopu aktivnosti za zagotavljanje energijske učinkovitosti so zahtevani tudi redni pregledi klimatskih sistemov. Osnovo predstavlja evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb oz. njena prenova (31/2010/EU), ki v 15. členu določa:
Države članice predpišejo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW. Pregledi vključujejo oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove velikosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Ocene velikosti ni treba ponovno izvesti, če se klimatski sistem ali hladilne zahteve stavbe v tem času niso spremenile.
Ta zahteva je vključena v našo zakonodajo preko:
- Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/2014)
- Pravilnika o rednih pregledih klimatskih sistemov (Ur. l. RS, št. 26/08) in
- Pravilnika o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Ur. L. št. 18/2016).
Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov določa vsebino, način izvedbe in roke rednih pregledov klimatskih sistemov z nazivno izhodno močjo nad 12 kW, ki so vgrajeni v stavbah.
Namen rednega pregleda klimatskih sistemov je priprava predlogov za povečanje energijske učinkovitosti sistema ali njegovo zamenjavo. Pregled klimatskega sistema mora obsegati: popis in pregled dokumentacije, vizualni in funkcionalni pregled klimatskega sistema in klimatiziranih prostorov, pripravo predlogov izboljšav ter izdelavo poročila o pregledu.
Redni pregledi klimatskih sistemov v kombinaciji s sistemom avtomatizacije, nadzora in merjenjem rabe energije omogočajo uporabnikom številne prednosti: