Študenti – LAMPA

Info

Študente z vprašanji ali pobudami vabimo, da nas kadarkoli kontaktirajo prek spletne pošte.

Trenutno se vse študijske in raziskovalne aktivnosti izvajajo na daljavo z uporabo internetnih tehnologij. Študenti so o povezavah do spletnih učilnic obveščeni prek sistema VIS ali spletne pošte.
Izpiti in kolokviji bodo izvedeni na daljavo z uporabo Moodle platforme (https://e-ucilnica.fs.uni-lj.si/). Informacije o izvedbi izpitov in kolokvijev bodo posredovali predavatelji za posamezne predmete.

Teme za zaključne, diplomske in magistrske naloge

Razvoj sistema za simulacijo bazena taline pri procesu SLM

Moderni pristop krmiljenja procesa SLM je dinamično spreminjanje procesnih parametrov, kot sta laserska moč in hitrost skeniranja po poti skeniranja. Eden izmed načinov ugotavljanja, kako je potrebno prilagajati te procesne parametre, je prek brezkontaktnih meritev svetlobnih emisij iz bazena taline. Ključni izziv in problem pri tem ostajata nenatančnost in visok šum teh brezkontaktnih merilnikov. Za preučevanje in posledično boljše razumevanja tovrstnih brezkontaktnih merilnikov ter tudi za njihovo umerjanje je potreben sistem, ki čim bolje simulira bazen taline in njene okolice pri procesu SLM. Cilj naloge je razviti prototip simulacijskega sistema. Sistem mora biti sposoben kontrolirano ustvariti bazen taline ustrezne oblike, velikost in temperature. Ciljna natančnost krmiljenja temperature bazena taline je +/-10 ˚C. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija. Za zaključno nalogo PAP in RRP se pa obseg naloge zmanjša tako, da se lahko razvije le podsistem, kateri se določi po dogovoru.

Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek

Validacija metode za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti

Pred kratkim je bila na osnovi umetne inteligence razvita nova metoda za dinamično prilagajanje poti v sistemih z več mobilnimi roboti, ki pa je za zdaj potrjena samo na osnovi zelo poenostavljene simulacije. Cilj naloge je z uporabo ROS in obstoječih mobilnih robotov (TurtleBot), ki so na voljo v laboratoriju, vzpostaviti sistem, v katerem se lahko mobilnim robotom med vožnjo dinamično spreminja planirane poti vožnje ter izvesti potrditev omenjene razvite metode za dinamično prilagajanje poti. Naloga je primerna za zaključno nalogo MAG študija.

Kontakt: doc. dr. Dominik Kozjek

Razvoj programske opreme za generiranje slik iz CAD modelov

Področje uporabe: umetno generiranje podatkovnih baz za globoko učenje CNN na osnovi 3D modelov objektov. SW naloži CAD model in generira njegovo sliko v naprej določene resolucije in barvne globine. Dodatno k temu SW sočasno izdela dodatno sliko iste scene a v samo dveh barvah na kateri je objekt ene barve, vse ostalo pa druge. Program mora biti izdelan tako, da bo samodejno poljubno (nastavljivo) krat ponovil ta postopek, pri tem pa bo spreminjal pogled na objekt. Opcijsko: na sliki je več različnih objektov poljubno zasukanih in možnost spreminjanja slike ozadja. Programsko okolje poljubno (preferencčno python + cad knižnica za vizualizacijo cad modelov). Naloga je primerna za predmet Raziskave v strojništvu na MAG študiju. Možnost nadaljevanja v magistrsko nalogo.

Kontakt: doc. dr. Drago Bračun

Izboljšanje resolucije slik na osnovi CNN

Naloga se nanaša na analizo kmetijsko zanimivih rastlin v vinogradih in sadovnjakih na osnovi multispektralnih slik posnetih s sateliti in droni. Prvenstveno gre za raziskavo algoritmov globokega učenja (DL) za prostorsko in časovno izostritev slik, podobno kot pansharpening, ki je uveljavljena tehnika, ki združuje visokoločljive pankromatske in nizkoločljive večspektralne satelitske posnetke v eno samo visokoločljivo multispektralno barvno sliko. , Če bo možno bomo združevali visokoločljive posnetke dronov z nižjo ločljivostjo večspektralnih satelitskih posnetkov.

Kontakt: doc. dr. Drago Bračun

Konstruiranje in izdelava ohišja za podvodno kamero

Razviti, izdelati in preizkusiti je potrebno ohišje za industrijsko kamero, ki deluje do 5m pod vodo. Mrežni kabel povezuje kamero z računalnikom, ki je na kopnu. Zaključna naloga RRP ali diploma PAP.

Kontakt: doc. dr. Drago Bračun

Raziskava in preizkušanje socket mrežne komunikacije za izmenjavo podatkov med različnimi napravami

Raziskati je potrebno različne načine delovanja ter hitre izmenjave podatkov po računalniškem omrežju na osnovi socket komunikacije. Primer: na računalniku A zajamemo sliko in jo po mreži prenesemo na računalnik B, kjer jo bomo obdelali. Testirati je potrebno performance prenosa podatkov. Uporaba python programske opreme. Zaključna naloga RRP ali diploma PAP.

Kontakt: doc. dr. Drago Bračun

Raziskava in razvoj laserskega linijskega skenerja za merjenje hrapavosti površin

Raziskati je potrebno različne optične konfiguracije laserskih triangulacijskih skenerjev za merjenje hrapavosti na visoko reflektivnih površinah (npr.inox). Narediti je potrebno preizkuševališče in prototipni merilnik. Naloga je primerna za študente mehatronike pri predmetu Raziskave v strojništvu na MAG študiju. Možnost nadaljevanja v magistrsko nalogo.

Kontakt: doc. dr. Drago Bračun

Pregled nizkoenergisjkih brezčičnih komunikacijskih tehnologij in naprav

V Mehatroniki se pogosto pojavlja potreba po komunikaciji med različnimi napravami. Marsikdaj med različnimi napravami ni možno postaviti žične povezave. V tem primeru je zelo pomembno, kakšne hitrosti prenosa, ter kakšen doseg omogoča posamezna brezžična komunikacijska tehnologija. V določenih aplikacijah je pomembno tudi to, da je zahtevana priključna moč čim manjša. V okviru naloge, bi bilo potrebno izdelati pregled brezžičnih komunikacijskih tehnologij glede na predhodno naštete lastnosti.

Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Luka Selak

Strojni vid in FPGA

V okviru krmiljenja je marsikdaj hitrost obdelave velike količine podatkov ključnega pomena za delovanje sistema. V tem smislu je zelo napredna rešitev uporaba FPGA -jev. V okviru naloge bi bilo potrebno raziskati možnosti uporabe FPGA razvojne ploščice proizvajalca Opal Kelly za namene strojnega vida.

Kontakt: prof. dr. Primož Podržaj, asist. dr. Marko Corn

Primerjava uporabniške izkušnje odprtokodnega PLK s standardnim industrijskim PLK

Kot alternative standardnim industrijskim PLK (programirljivi logični krmilnik) se v zadnjem času pojavljajo tudi cenovno ugodnejše rešitve temelječe na odprtokodnih rešitvah. Primerjali bi uporabniško izkušnjo pri razvoju programske rešitve za avtomatizacijo makete industrijskega procesa.